Slovenija bo še preučila sporna območja za Naturo 2000
Kot je pojasnil vodja sektorja na MOP za politiko ohranjanja narave Janez Kastelic, uvrstitev določenih območij v tovrstna varovana območja pomeni, da je pri posegih v naravo oz. pri gradnji objektov potrebno pridobiti presojo vpliva na naravo, ki mora pokazati, da ti posegi ne smejo negativno vplivati na okolje oz. na določeno varovano vrsto ptic, ki prebiva na tistem območju. V praksi to torej ne pomeni, da so na teh območjih posegi v okolje prepovedani, ampak, da je potrebno ugotoviti več okoljskih vplivov kot sicer in če so ti negativni, do investicije ne pride. Pri tem pa je Kastelic še poudaril, da tovrstne presoje vpliva na naravo pripravljajo neodvisne institucije, MOP pa jih samo pridobi.
Na podlagi kriterijev IBA bi moralo biti v sistem varovanih območij Natura 2000 skupno vključenih 35,5 odstotka vsega slovenskega ozemlja, a je Slovenija v ta sistem vključila le okoli 30 odstotkov ozemlja, kar je sicer še vedno med največjimi deleži vseh članic Evropske unije. Spornih je tako približno pet odstotkov slovenskega ozemlja, ki bi po mnenju Bruslja moralo biti vključeno med varovana območja. Gre predvsem za območja na Pohorju, ob Muri, na Krasu ipd. Med tovrstnimi spornimi območji je sicer tudi Volovja reber, kjer naj bi stale vetrne elektrarne, čemur pa slovenski ornitologi nasprotujejo in zahtevajo uvrstitev območja v okvir Natura 2000.
MOP v odgovoru Evropski komisiji, ki naj bi ga v Bruselj poslali v prihodnjih dneh, poudarja, da je Slovenija za nekatere vrste ogroženih ptic ravnala "v skladu z evropsko zakonodajo in v celoti upoštevala vsa ustrezna merila iz inventarja IBA prosto živečih ptic." "Za večino spornih območij pa bo zahteve Evropske komisije temeljito proučila in v šestih mesecih odgovor dopolnila in glede na nova spoznanja tudi uskladila slovensko zakonodajo na področju območij Natura 2000 z zahtevami direktiv, ki urejata varstvo narave," so zapisali v odgovoru Bruslju.
Na MOP so pri tem izrazili upanje, da bo odziv Bruslja ugoden, sicer pa naj bi bil postopek, ki ga je z uradnim opominom začela Evropska komisija, zaključen predvidoma v enem letu. Pri tem so še poudarili, da je ugoden odziv Bruslja še toliko bolj pomemben, "ker se za projekte, ki jih Evropska komisija financira iz proračuna ali preko Evropske investicijske banke, zahteva presoja sprejemljivosti projektov, če so na območju iz inventarja IBA". Tako mora ustrezni državni organ potrditi, da je bila presoja opravljena v skladu s prej navedenimi določili direktive, sicer je lahko ogroženo financiranje tovrstnega projekta, pojasnjujejo na MOP.
Pri tem dodajajo, da je ravno zato vlada ministrstvu naročila, naj na teh območjih do razrešitve očitanih nepravilnosti izvaja presojo sprejemljivosti za vse nove projekte, saj bi sicer lahko prišlo do neljubih posledic za investitorje, če bi na koncu na podlagi ornitoloških preučevanj ta sporna območja morali vendarle vključiti v varovana območja Natura 2000. (STA)