Novice

Projekt je bil sprva ocenjen na 3,4 milijarde evrov, a so se njegovi ocenjeni stroški medtem povišali na okoli štiri milijarde. Prva faza je vlade članic EU že stala od 1,2 do 1,4 milijarde evrov.

Sistem Galileo naj bi bil sicer bolj natančen od konkurenčnega ameriškega sistema globalnega določanja položaja (GPS). GPS je zmožen lokacijo določiti na pet metrov natančno, v nekaterih primerih pa je še veliko bolj nenatančen. S sistemom Galileo bo po drugi strani mogoče lokacijo določati na manj kot meter natančno.

Druga prednost Galilea pred sistemoma GPS je tudi ta, da bo evropski sistem popolnoma pod civilno upravo in nadzorom. Sistem GPS je namreč izšel iz vojaških programov, tako da nad njim bdi ameriška vojska.

Civilno upravljan in nadzorovan Galileo bo po navedbah Evropske vesoljske agencije (ESA) ne le bolj natančen in zanesljiv od sistema GPS, ampak bo pokril večji prostor in dosegel območja, ki jih GPS ne doseže, kot so npr. polarna območja ter gosto pozidana nasilja. Civilni upravljalec bo za razliko od vojaškega za napake pri nekaterih storitvah, ki terjajo visoko natančnost, tudi pravno odgovoren.

Galileo bo EU zagotovil neodvisnost od ameriškega sistema, obenem pa bo z njim tudi združljiv. V ta namen so se strokovnjaki EU in ZDA 27. julija dogovorili o uporabi enakega načina prenosa signala Galileo ter GPS. Uporabniki bodo tako, ko bo sistem Galileo pričel delovati, lahko istočasno prejemali signale s satelitov obeh sistemov. Unija sicer pri izvedbi projekta ne sodeluje samo z ZDA, ampak tudi s številnimi partnerskimi državami, med drugim s Kitajsko, Indijo in Izraelom.

Galileo naj bi bil uporaben na številnih področjih - od prometa, kjer naj bi skrbel za navigacijo, elektronsko cestninjenje, nadzor in varnost, do zdravstva, policijskih dejavnosti in pravosodja. Uporaben naj bi bil tudi v logistiki, telekomunikacijah, energetiki, kmetijstvu ipd.

Galileo bo ponujal pet vrst storitev, od brezplačne, javno dostopne, namenjene široki uporabi, prek take z omejenim in plačljivim dostopom za podjetja, do storitve, ki bo namenjena institucijam EU ter organom držav članic (tudi vojski), kjer bodo podatki tajni ter močno zaščiteni.

Projekt Galileo je bil sprva načrtovan kot javno-zasebno partnerstvo. Javni sektor naj bi bil zadolžen za izvedbo in financiranje bazičnih raziskav ter poskusne faze, v okviru katere so decembra 2005 v orbito že izstrelili prvi poskusni satelit, načrtovane pa so izstrelitve še treh. Odgovoren naj bi bil tudi za celoten regulatorni del projekta, zagotovitev tehnične ustreznosti vseh sestavnih delov, pogajanja s tujimi partnerji, podelitev koncesije za izgradnjo sistema zasebnim podjetjem ter za nadzor nad izvedbo projekta.

Do konca leta 2006 je te naloge opravljalo združeno podjetje EU in ESA, od 1. januarja 2007 pa nad uresničevanjem javnega interesa v projektu bdi nadzorni organ Galileo. Za sedež te agencije se skupaj s še desetimi članicami poteguje tudi Slovenija.

Zasebni sektor pa naj bi bil zadolžen za izgradnjo preostalih 26 satelitov in zemeljske infrastrukture ter za njegovo upravljanje in vzdrževanje. Upravljavec Galilea bi po drugi strani razpolagal z dohodki plačljivih storitev ter z vsemi dohodki iz naslova intelektualne lastnine. To naj bi zagotovilo tudi ekonomsko upravičenost projekta.

A pri izvedbi javno-zasebnega partnerstva se je zapletlo. Konzorcij, sestavljen iz podjetij EADS, Thales, TeleOp, Alcatel, Inmarsat, Finmeccanica, Aena in Hispasat, ki je dobil koncesijo za izgradnjo Galilea ter za upravljanje z njim, se je namreč zaradi pomislekov o smiselnosti in upravičenosti evropske različice sistema GPS odločil, da njegove izgradnje ne bo financiral. Stroški za podjetja so se namreč medtem podvojili, po nekaterih navedbah pa naj bi šlo tudi za vprašanje vpliva in prestiža.

Ko je bilo 10. maja letos jasno, da bo vložek zasebnega sektorja izpadel, je Evropska komisija predlagala izključno javno financiranje projekta. Članice unije naj bi se načelno strinjale, da je to smiselno, vendar naj bi bilo še vedno odprto vprašanje, od kod vzeti denar - ali bodo to zgolj sredstva iz evropskega proračuna ali tudi iz drugih virov. Komisijo so zato pozvali, naj do septembra predloži podrobne predloge. Evropski parlament se je že zavzel za financiranje izključno iz proračuna EU, takšna rešitev pa uživa podporo tudi v javnosti.

Če ne bo novih zapletov in če bo javno financiranje potekalo nemoteno, bi Galileo, ki ga je sicer sodeč po raziskavi Eurobarometra podprlo 80 odstotkov Evropejcev, lahko po ocenah pričel delovati leta 2012. Prinesel naj bi 150.000 novih delovnih mest in ustvaril trg storitev in opreme, vreden okoli 200 milijard evrov. (STA)