Novice

Slovenska vlada je konec junija sprejela rebalans proračuna za letošnje leto, v katerem je odhodke povečala za 60,5 milijona evrov, s tem pa se bo primanjkljaj v javni blagajni povečal z odstotka na 1,2 odstotka BDP oz. 383,2 milijona evrov. Glede na rekordno visoko gospodarsko rast v prvem četrtletju letos, ki je znašala 7,2 odstotka, nekateri ekonomisti opozarjajo, da bi morala vlada ugodne gospodarske razmere izkoristiti za zmanjševanje primanjkljaja in ne njegovo povečevanje.

Med Slovenijo in Portugalsko pa ne obstajajo samo podobnosti pri vodenju proračunske politike. Glavno gonilo gospodarske rasti v prvem četrtletju so bile v Sloveniji poleg izvoza investicije v osnovna sredstva, predvsem gradnja cest. Podobno se je tudi na Portugalskem zaradi nižjih obrestnih mer gradbeništvo razcvetelo, pri čemer so močno narasle cene nepremičnin.

Strokovnjaki opozarjajo, da je portugalska gospodarska rast temeljila na zadolževanju, pri čemer Portugalska ni bila sposobna zagotoviti rasti produktivnosti svojih industrijskih in storitvenih sektorjev. Njihova konkurenčnost je tako upadala, močno povpraševanje gospodinjstev in podjetij pa se je preusmerilo v cenejše uvožene izdelke. Posledica je bil primanjkljaj v trgovinski bilanci.

Ker članice območja evra s tečajno politiko ne morejo znižati vrednosti svoje valute, da bi tako znova pridobile izvozno konkurenčnost in uravnotežile trgovinsko bilanco, jim na voljo ostaneta le povečanje produktivnosti in počasnejša rast plač. Nacionalno gospodarstvo namreč na dolgi rok ne more rasti zgolj s pomočjo z lažjim zadolževanjem spodbujene potrošnje, ampak mora ustvariti tudi dovolj izdelkov in storitev, s katerimi lahko pokrije svoj uvoz.

Kot enega izmed vzrokov za inflacijo na Portugalskem v času pred in neposredno po prevzemu evra ekonomisti Evropske komisije vidijo v rasti plač. Te so po njihovem mnenju rasle na napačni predpostavki, da bodo časi visoke gospodarske rasti trajali dlje. Ko se je gospodarski zagon nekoliko ohladil, pa so visoke plače negativno vplivale tako na inflacijo kot tudi konkurenčnost portugalskega gospodarstva.

Če namreč raven cen v eni izmed članic območja evra raste hitreje kot v drugih, slednje pridobivajo konkurenčnost v primerjavi s prvo. Slovenija je imela tako junija na letni ravni s 3,8 odstotki najvišjo inflacijo v območju evra oz. dvakrat višjo, kakor je bila povprečna inflacija v območju evra. Nekateri ekonomisti ob tem opozarjajo, da bi lahko pretirano povišanje plač inflacijo še pospešilo, pri čemer bi brez hkratnega povečanja produktivnosti lahko trpela konkurenčna sposobnost slovenskega gospodarstva. (STA)