Lesjak: Slovenija bo cilje na področju vlaganj v R&R težko dosegla
Kot cilj si je v Lizbonski strategiji sicer zadala vlaganja v višini treh odstotkov BDP do leta 2010. "Najsrečnejši človek bom, če bomo leta 2010 dosegli delež za R&R v višini 2,6 odstotka BDP," je realnost uresničitve lizbonskega cilja nedavno komentiral evropski komisar za znanost in raziskave Potočnik.
Evropa pri vlaganjih v raziskave in razvoj še vedno zaostaja za gospodarskimi konkurenti, kot sta ZDA in Japonska. ZDA namreč za raziskave in razvoj namenjajo 2,7 odstotka, Japonska pa nekaj več kot tri odstotke. EU je z omenjenima državama sicer primerljiva v vlaganjih javnega sektorja, za ZDA in Japonsko pa za odstotno točko zaostaja pri vlaganjih zasebnega sektorja.
Dogovor na zasedanju je bil, da morajo članice nadaljevati s prizadevanji za dosego cilja iz Lizbonske strategije. Predvsem pa naj bi si članice morale prizadevati za povečanje relativnega deleža vlaganj zasebnega sektorja.
V Sloveniji, kjer sicer vlaganja podjetij v R&R prevladujejo, je to odvisno predvsem od strukture gospodarstva in učinka relativno visoke rasti BDP, ki posledično znižuje višino deleža vlaganj v R&R v njem.
Po besedah Lesjaka je bila na neformalnem zasedanju poleg velikosti deleža vlaganj v R&R v BDP članic izpostavljena še ena ključna tema s področja znanosti in raziskav v EU, in sicer zagotovitev dovolj velikega števila kakovostnih raziskovalcev, ki bi dovoljevalo, da EU finančna sredstva ustrezno izkoristi ter dvigne raven znanstvenega in tehnološkega raziskovanja.
Tudi pri človeških virih na področjih znanosti ter R&R EU precej zaostaja za ZDA in Japonsko. V uniji je na tisoč prebivalcev 5,5 raziskovalcev, v ZDA 9,5 in na Japonskem deset. V uniji bi po nekaterih ocenah potrebovali približno 500.000 raziskovalcev, ki bi bili predvsem mlajši in mobilni, treba pa je povečati tudi delež žensk med njimi, je dejal Lesjak.
V Sloveniji smo na tem področju že 20 let dejavni skozi program mladih raziskovalcev, ki je dal že 4000 raziskovalcev. Trenutno se skozi program financira preko tisoč mladih raziskovalcev, letno pa je vanj vključenih 250 novih. Ta sistem financiranja zagotavlja ustrezne socialne ugodnosti in zaposlitvene možnosti, dostopen pa bo tudi tujcem. (STA)