V EU še vedno razlike v številu delovnih ur in dolžini dopusta
Največ so lani v EU na teden v povprečju sicer delali Latvijci (42,1 ure), sledili pa so jim Romuni (41,7 ure), Avstrijci (41,3 ure), Estonci in Poljaki (41,1 ure), Bolgari (41 ur) ter Čehi (40,9 ure). Šele nato pridejo Nemci (40,8 ure) ter Britanci (40,7 ure). Zaposleni v desetih novih srednje in vzhodnoevropskih članicah unije so sicer v povprečju s 40,5 ure delali na teden 1,2 ure več kot delavci petnajstih starih članic. Najmanj v uniji so na teden delali Francozi (37,6 ure), sledili pa so jim Finci (38,1 ure), Belgijci (38,3 ure) ter Švedi, Irci in Danci (38,5 ure).
Skupaj so v lanskem letu v Estoniji, kjer so delali največ, s 1872 delovnimi urami zaposleni v povprečju delali za 304 ure več kot v Franciji, kjer se delali najmanj. Slovenci so bili s 1832 delovnimi urami lani na 6. mestu v EU. Pred njimi so bili poleg Estoncev še Latvijci, Madžari, Poljaki in Romuni. Zaposleni v EU10 so v povprečju lani delali za skoraj 105 ur več kot tisti v EU15.
Največ dni plačanega dopusta so imeli lani v povprečju Švedi (33 dni), sledili pa so jim Nemci in Danci (30 dni), Italijani ter Luksemburžani (28 ur) in Nizozemci (25,6 ure). Najmanj dopusta so imeli Estonci in Ciprčani (20 dni), sledili pa so jim Slovaki (21,2 dneva), Grki (23 dni) ter Romuni in Bolgari (24 dni). V povprečju so imeli zaposleni v šestih novih članicah EU, za katere je Eurofound imel podatke, z 22,4 dneva letnega dopusta za 1,3 dneva manj dopusta kot v dvanajstih starih članicah, za katere je Eurofound imel podatke, in na Norveškem. (STA)