EU z različnimi pogledi na vinsko reformo
Po predlogu komisije bi vinograde skrčili za okoli 200.000 hektarov v petih letih. Po letu 2014 naj bi bile pravice do nasaditve vinogradov brez omejitve, kar pomeni popolna liberalizacija sektorja. Jarc je poudaril, da je med državami glede tega dela reforme "veliko skepse", saj je sektor vinogradništva reguliran in bi bilo treba tudi po letu 2014 obdržati nadzor nad njim. Ni namreč jasno, ali bo lahko proizvajalec najprej prejel finančno podporo za izsek trte, na to pa za ponovno zasajevanje, je tudi pojasnil Jarc.
Jarc je opozoril tudi na nesorazmerje med obsegom proizvodnje in dejanskimi prejetimi sredstvi v Sloveniji. "Slovenija dosega 0,7 odstotka celotne pridelave in ima 0,5 odstotka vseh vinogradov v EU, prejme pa le 0,2 odstotka vseh sredstev unije za področje vina in vinogradništva," je povedal. Po novem bi po ocenah lahko država prejela leta 2009 2,5 milijona evrov sredstev, leta 2014 pa 4,3, medtem ko sedaj dobi "dobra dva milijona evrov".
Glede na predlog reforme, ki predvideva dodeljevanje sredstev državam v okviru nacionalnih ovojnic, naj bi obseg podpore določili trije kriteriji: površina pridelovalnih območij, obseg pridelave ter črpanje sredstev v preteklih obdobjih. Italija in Španija želita pri tem predvsem navezavo na preteklo proizvodnjo, druge države pa želijo več poudarka na prihodnji proizvodnji. Slovenija meni, da kriteriji niso primerni, če želi EU doseči uravnoteženo stanje med ponudbo in povpraševanjem na terenu, je pojasnil Jarc.
Predlog, ki je tudi razdelil članice, je dodajanje sladkorja vinu. Dosladkanje vina naj bi bilo po novem odpravljeno, pridelovalci pa pri tem opozarjajo, da bi se pridelava vina brez tega ukrepa lahko podražila. Problem je lahko slaba letina, pravi Jarc, zato bi moral ta ukrep ostati v veljavi. "Precej držav je proti temu," je povedal minister.
Glede na nekatere nejasnosti in veliko neugodnih predlogov za določene države proizvajalke, minister pričakuje relativno dolga pogajanja o vinski reformi. "Mislim, da bo še kar precej sprememb," ocenjuje.
Države članice unije so govorile tudi o shemi za prestrukturiranje sladkorne industrije. Ob tem je minister Jarc podprl predlog, po katerem bi Slovenija lahko prejela 12 milijonov evrov dodatnih sredstev za slovenske pridelovalce sladkorne pese.(STA)