Novice

Dejala je tudi, da želi Bruselj ukiniti "vse ukrepe, ki so dragi in neučinkoviti". Mednje spadajo pomoči za destilacijo, pomoč za zasebno skladiščenje ter izvozna nadomestila, ki naj bi bili odpravljeni takoj. Odpravljena bosta tudi dosladkanje z dodajanjem sladkorja za obogatitev vina in pomoč za mošt za obogatitev vina. Krizno destilacijo presežkov bosta zamenjala ukrepa za obvladovanje krize, ki bosta plačana iz sklopa nacionalnih sredstev.

Komisija v reformi namreč predlaga nacionalne ovojnice sredstev, ki bodo državam članicam omogočile, da prilagodijo ukrepe svojim posebnim razmeram. Skupni proračun se bo gibal od 623 milijonov evrov leta 2009 do 830 milijonov evrov leta 2015.

Znesek, ki bo na voljo za vsako državo, se bo izračunal na podlagi vinogradniških površin, proizvodnje in zgodovinskih izdatkov. Nekaj sredstev za vino se bo preneslo v proračun za razvoj podeželja, ki bo zato narasel s 100 milijonov evrov leta 2009 na 400 milijonov evrov leta 2014. Ta sredstva bodo namenjena izključno vinorodnim regijam.

Veliko več denarja bo namenjeno promociji vin EU, in to zlasti na trgih tretjih držav, obeta pa se tudi preprostejše označevanje vin.

Bruselj zaradi prenizke konkurenčnosti in presežkov vina predlaga tudi krčenje vinogradov, in sicer okoli 200.000 hektarov v petih letih. Finančno podporo za krčenje bo moč prejeti v petih letih. V prvem letu bo premija 30 odstotkov višja od trenutne ravni in se bo vsako leto zmanjševala.

Proračun za krčenje se bo s 430 milijonov evrov v prvem letu znižal na 59 milijonov evrov v zadnjem letu, povprečna premija pa se bo s 7,174 evra na hektar v prvem letu zmanjšala na 2,938 evra na hektar v petem, torej zadnjem letu.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Ljubljani so predlog označili kot pomemben korak k razrešitvi težav na trgu vina v EU ter kot priložnost za slovensko vinarstvo in vinogradništvo. Slovenija si bo po napovedih ministrstva v nadaljnjih pogajanjih prizadevala, da to ne bo zgolj reforma nekaterih vinorodnih območij v EU, temveč bo prispevala tudi k razvoju in napredku slovenske proizvodnje vina.

Ministrstvo je pozdravilo predvideno takojšnjo ukinitev dosedanjih ukrepov za reševanje kriz na trgu, predvsem različnih destilacij vina, ter ocenilo, da bodo sredstva iz nacionalnih ovojnic v primeru Slovenije namenjena predvsem prestrukturiranju vinogradov, promociji vina na tretjih trgih in sofinanciranje zavarovalnih premij.

Ministrstvo je ob tem pozdravilo predlog, da se del sedanjih sredstev skupne tržne ureditve za vino prenese v politiko razvoja podeželja. Z vidika cilja povečanja konkurenčnosti evropskih pridelovalcev vina in uravnoteženja ponudbe in povpraševanja pa je zanje vprašljiva predlagana podpora za trajno opustitev vinogradniške pridelave, ki bi lahko imela negativne učinke z okoljskega in socialnega vidika.

Odzval se je tudi direktor Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc. Ta je povedal, da je predlagana vinska reforma marketinško naravnana, omogoča pa tudi potrebne prilagoditve. Za ocene učinkov reforme na slovenski trg vina je sicer po njegovem mnenju še prezgodaj, bodo pa višja sredstva za promocijo vina gotovo povečala delež vina na trgu alkoholnih pijač. Brejc sicer meni, da bi morali o vinskem trgu govoriti v globalnih in ne le evropskih okvirih.

Tako kot na ministrstvu tudi Brejc ni najbolj zadovoljen s kriteriji, po katerih bo EU članicam razdeljevala sredstva iz skupne blagajne. Sredstva naj bi namreč delili po treh kriterijih, in sicer glede na površino vinogradov, njihovo proizvodnjo in zgodovinske pravice. Kot je pojasnil, je v Sloveniji precejšnje število vinogradov, ki niso uradno zabeleženi, posledično pa bi država od EU lahko pridobila manj sredstev.

EU ima sicer več kot 2,4 milijona gospodarstev, ki proizvajajo vino, in ta pokrivajo 3,6 milijona hektarov oziroma dva odstotka kmetijskih površin v EU. Proizvodnja vina je leta 2006 znašala pet odstotkov vrednosti kmetijske proizvodnje EU-27, v Sloveniji 8,4 odstotka. Slovenija v povprečju na 27.340 kmetijskih gospodarstvih letno proizvede 850.000 hektolitrov vina in je na petem mestu v EU med državami, ki proizvedejo največji delež kakovostnega vina.(STA)