Novice

"Nemogoče" je dogovor vrha EU o "jasnem in natančnem" mandatu za medvladno konferenco, na kateri bodo voditelji članic oblikovali novi temeljni dokument unije, imenovan pogodba o reformi, ki bo nadomestil ustavno pogodbo, zavrnjeno pred dvema letoma v Franciji in na Nizozemskem.

Izid vrha po dveh letih zastoja pomeni preboj v institucionalni reformi unije in zato velja za "veliko zmagoslavje nemškega predsedstva". Merklovi bi bilo treba zaploskati ne samo za osebna prizadevanja, temveč tudi za razumevanje dinamike moči v večpolarni EU.

Dogovor na vrhu je lahko tudi nevaren presedan za razširjeno EU. Nemčija je namreč v pogajanjih precej upoštevala pripombe vseh najtrših pogajalk - Poljske, Velike Britanije, Nizozemske in Francije. S tem je nekako sporočila: "Težavnejši si, več koristi boš imel."

"Mandat še ni nova pogodba", pa opozarja portugalsko predsedstvo, ki bo moralo dogovor uresničiti. Portugalsko sedaj čaka sklic medvladne konference konec julija, nato pa pogajanja, ki naj bi bila sklenjena do konca leta.

Drugi veliki preboj nemškega predsedstva je marčni dogovor o zavezujočih ciljih na področju energije v luči boja proti podnebnim spremembam. Takrat so se države dogovorile za 20-odstotni delež obnovljivih virov energije do leta 2020 in 10-odstotni delež biogoriv v celotni porabi goriva ter zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida. Tudi v tem primeru gre uspeh pripisati močnim prizadevanjem nemške kanclerke.

Kljub velikemu napredku pa je nemško predsedstvo reševanje bistva problema - delitev bremen med sedemindvajseterico za dosego zastavljenih energetskih in podnebnih ciljev - prepustilo prihodnjim predsedstvom.

Na področju pravosodja in notranjih zadev je najpomembnejši dosežek nemškega predsedstva uspešno uresničevanje dogovora, da naj bi schengenska širitev z devetimi novinkami, tudi Slovenijo, na notranjih kopenskih in morskih mejah unije stekla že konec decembra, s čimer bi bila za približno eno leto zmanjšana napovedana zamuda.

V času nemškega predsedovanja sta bila sklenjena tudi dogovora o informacijskem sistemu za izmenjavo podatkov o kratkoročnih vizumih (VIS) ter o prenosu glavnih elementov pruemske pogodbe o okrepljenem policijskem sodelovanju na raven evropske zakonodaje.

Nemci so bili uspešni tudi na področju financ. Uspel jim je velik napredek pri oblikovanju enotnega območja plačil v evrih (Single Euro Payment Area - SEPA), kar bo tako potrošnikom kot podjetjem omogočalo lažje, predvsem pa cenejše poslovanje v čezmejnem plačilnem prometu.

Poleg tega so velik poudarek namenili proračunski disciplini - sploh v "dobrih" gospodarskih časih. Članice območja evra so se namreč dogovorile, da bodo do leta 2010 dosegle svoje srednjeročne proračunske cilje, ki v splošnem pomenijo manjši deficit in tako uravnotežile proračunsko situacijo, kar bi dejansko pomenilo ničelni deficit območja evra. Države so dosegle tudi politični dogovor o paketu davka na dodano vrednost (DDV) in v boju proti davčnim utajam.

Z začetkom nemškega predsedovanja je sovpadel vstop Romunije in Bolgarije v povezavo, medtem ko sta kandidatki Hrvaška in Turčija odprli nova pogajalska poglavja - Hrvaška jih ima sedaj odprtih dvanajst, Turčija pa štiri.

Pomembna prelomnica v zunanji politiki EU med nemškim predsedovanjem pa je bila obnovitev pogajanj o sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma s Srbijo, ki jih je unija zamrznila maja lani zaradi nezadostnega sodelovanja Beograda s haaškim sodiščem. Srbija glavnih haaških obtožencev, Ratka Mladiča in Radovana Karadžiča, še ni predala, tako poleg še vedno nerešenega statusa Kosova tudi to vprašanje ostaja odprto.

Nemško predsedstvo, v času katerega je EU slovesno obeležila svojo petdesetletnico, je prvič v zgodovini unije delovalo na podlagi 18-mesečnega programa predsedovanja, ki so ga skupaj pripravile Nemčija in prihodnji predsedujoči, Portugalska in Slovenija. (STA)