Novice

"Dosežen je dogovor o reformi pogodbe in na osnovi tega tudi sklep o sklicu medvladne konference. Portugalsko predsedstvo bo konferenco sklicalo predvidoma 23. in 24. julija (na zasedanju zunanjih ministrov unije) in delo na besedilu se bo začelo takoj," je pojasnil slovenski premier.

Cilj portugalskega predsedstva je, da bi bil dogovor o novi pogodbi, ki bo "velika prioriteta portugalskega predsedstva", sprejet na neformalnem vrhu 18. in 19. oktobra v Lizboni.

Nemška kanclerka je prepričana, da je z novo pogodbo narejen korak naprej: EU bo imela predsednika in visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko, širi se obseg odločanja s kvalificirano večino, okrepil se je mehanizem nadzora nad subsidiarnostjo.

"Parlamenti bodo kar hitro razumeli" pomen novega kompromisa, je zvito pripomnila Merklova. Po najnovejšem kompromisu bo lahko tretjina parlamentov preprečila nek zakonodajni postopek, če se bo ugotovilo, da zakonodajni predlog, ki ga je predlagala Evropska komisija, ni skladen z načelom subsidiarnosti.

V pogodbi pa v prihodnje ne bodo omenjeni simboli EU. Vse, kar spominja na "nacionalno", je izginilo. "Upam, da bo evropska himna še igrala in evropska zastava še plapolala," četudi simbolov nova reformna pogodba ne bo omenjala, je poudarila predsedujoča.

"Vse ključne institucionalne rešitve ostajajo," je poudaril tudi slovenski premier. "V pogodbi ostaja ves vrednostni temelj EU," je menil in dodal, da bodo "počiščeni nekateri simbolni elementi in nekatere formulacije omiljene". Tudi kompromis, dosežen s Poljsko, "sami pogodbi ne odvzema ključne teže", je ocenil.

Z najtršo pogajalko Poljsko je bil dosežen "kompromis, da se načelo dvojne večine uveljavi šele z letom 2014", tudi po tem letu pa lahko katera koli država članica še vedno zahteva odločanje na podlagi Pogodbe iz Nice, če se ji to zdi potrebno, je dogovor med Berlinom in Varšavo pojasnil Janša.

Nemška kanclerka je o tem dejala, da bi si želela uveljavitev glasovanja z dvojno večino že leta 2009 in ne pet let kasneje, a da drugačen kompromis zaradi zadostitve interesom vseh 27 članic povezave "ni bil možen". Sicer pa je jasno povedala, da "nekajletna zamuda" pri uveljavitvi novega načina glasovanja "ni najhujše, kar se lahko zgodi EU".

Dogovor o novi pogodbi za prihodnje delovanje EU je "ključni dosežek za širitev EU, še posebej za Hrvaško", pa je ocenil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. "Brez pogodbe ne bi bilo širitve," je poudaril.

Barroso je današnji kompromis ocenil tudi v luči pravega duha solidarnosti med državami povezave. "To je velik korak za evropski projekt. Vrh daje državljanom signal, da bo možno pod portugalskim predsedovanjem dokončno doreči novo pogodbo," je dejal.

Slovenijo, ki bo predsedovanje uniji prevzela za Portugalsko, čaka po optimističnem scenariju "veselo delovno vzdušje v EU, ker bo glavni problem rešen", je dejal premier. Po pesimističnem scenariju pa se lahko konferenca zavleče v slovenski mandat - formalno to sicer naj ne bi bilo mogoče, glede na dosedanje razprave pa tega ni mogoče izključiti, je sklenil slovenski premier. (STA)