Novice
Lenarčič: Slovenija proti odpiranju institucionalnega svežnja
Če bi odprli razpravo o spremembi odločanja v Svetu EU, bi odprli tudi ureditev drugih institucij, pri čemer "obstaja težnja, da članice ne bi bile več enakopravno zastopane" v Evropski komisiji, je povedal. "Zdaj ni čas za odpiranje teh vprašanj," je poudaril, a dodal, da se "bo enkrat v prihodnosti zelo verjetno razpravljalo o nekih novih rešitvah".
Razen Poljske in Češke tako vseh preostalih 25 članic podpira predlog nemškega predsedstva, naj se na medvladni konferenci ne razpravlja o spremembi sistema glasovanja v institucijah EU. Nemško predsedstvo je sicer v torek pooblaščencem za pogajanja o reformni pogodbo, t. i. šerpam, predstavilo dokument o mandatu medvladne konference.
Na medvladni konferenci bodo voditelji članic oblikovali novi dokument unije, ki ga nemško predsedstvo imenuje "reformna pogodba". Oblikovana bo po klasični metodi dopolnjevanja oziroma spreminjanja obstoječih pogodb. Obstoječe pogodbe bodo dopolnjene z elementi iz zavržene ustavne pogodbe, avtomatsko ali z dodatnimi pogajanji.
Cilj tokratnega vrha je opredeliti natančen mandat medvladne konference, torej določiti, kateri elementi iz ustavne pogodbe se bodo prenesli avtomatsko, o katerih pa se bodo države še dodatno pogajale. Obstaja široko soglasje za ohranitev "čim več institucionalnih rešitev, ki jih je prinesla medvladna konferenca iz leta 2004", je povedal slovenski šerpa.
Temeljna odprta vprašanja naj bi tudi po vrhu ostala: enotna pravna osebnost unije oziroma odprava tristebrne strukture, pravna veljavnost listine o temeljnih človekovih pravicah in krepitev odločanja s kvalificirano večino na račun soglasja, s čimer članice izgubljajo možnost nacionalnih vetov. Pri vseh teh vprašanjih ima določene zadržke Velika Britanija.
Z odpravo tristebrne strukture bi Velika Britanija izgubila določeno suverenost na področju zunanje in varnostne politike, čemur se ni pripravljena odreči, zato je pričakovati kompromis, s katerim bi Britanci obdržali nekatere posebnosti. Kompromis se po navedbah virov obeta tudi pri vprašanju listine o človekovih pravicah ter pri odločanju v pravosodju, pri slednjem z možnostjo izjem, t. i. opt -outov.
Poleg vsebine mandata medvladne konference naj bi vrh potrdil tudi časovni načrt oblikovanja reformne pogodbe. Medvladna konferenca naj bi se začela septembra in končala do konca leta, torej še pod portugalskim predsedovanjem uniji. Ratifikacijski postopki v državah članicah pa bi morali biti končani do volitev v Evropski parlament junija 2009. (STA)

