Rupel: Na agendi slovenskega predsedovanja EU morda tudi Kosovo
"Slovenija še vedno podpira Ahtisaarijev načrt in ne vidi boljšega predloga," je sicer poudaril slovenski minister. Morebitnim drugim alternativam, ki bi lahko šle "v smeri teritorialnih sprememb", Slovenija, EU in verjetno ves zahodni svet nasprotujejo, je menil.
Približanje držav Zahodnega Balkana EU bo sicer osrednji cilj slovenskega predsedovanja EU, kolikor bo ob podedovani agendi lahko sledilo svojim prednostnim nalogam, je poudaril minister Rupel. Konkretna cilja sta, da Makedonija začne pristopna pogajanja z EU in da Srbija sklene stabilizacijsko-pridružitveni sporazum.
Bistvena elementa slovenske agende sta še uresničevanje energetske in podnebne politike ter medkulturni dialog, je poudaril Rupel. Pri slednji je izpostavil zamisel o sredozemski univerzi v Piranu, ki bi članicam EU in sredozemskim državam omogočila "institucionaliziran dialog" o resnih problemih območja.
Asselborn pa je Slovenijo pred predsedovanjem EU opogumil, da so "najboljša predsedstva majhnih in manjših držav", saj je v teh državah politična volja za napredek močnejša kot v velikih, ki so pogosto preveč osredotočene na svoje notranje probleme.
"Čarobne formule ni, vendar so majhne države v zgodovini še vedno bile sposobne dobro predsedovati EU," je poudaril in izrazil prepričanje, da bo "Ljubljana svoje delo opravila odlično". "Naša vrata so vedno odprta," je zagotovil pomoč Luksemburga, ki je EU predsedoval že enajstkrat, nazadnje v začetku leta 2005. (STA)