Novice

Preostala vprašanja ostajajo odprta. Največja težava je še vedno Poljska, ki vztraja pri svoji zahtevi po spremembi sistema glasovanja. Poljska zunanja ministrica Anna Fotyga je v Luksemburgu povedala, da Varšava "ne more sprejeti sistema dvojne večine, opredeljene v ustavni pogodbi".

Interes Slovenije je, da se zgodba pogajanj o novem dokumentu unije konča, preden začnemo s predsedovanjem, je poudaril minister Rupel. Neuspeh vrha konec tedna v Bruslju "zagotovo ne bi razveselil Slovenije", je dejal, saj bi se med svojim predsedovanjem morala ukvarjati s to "zelo zelo težko nalogo".

Minister tudi ne pričakuje posebej težke razprave glede nizozemske zahteve za krepitev vloge nacionalnih parlamentov, prav tako je optimističen, da kompromisa ne bo oteževala Francija.

Vodja švedske diplomacije Carl Bildt je potrdil, da je "ustavna pogodba definitivno mrtva in da sedaj članice spreminjajo obstoječe pogodbe". Švedski minister je sicer zavrnil navedbe, da je Poljska osamljena. "Nimamo namena nikogar izolirati," je poudaril.

Sicer pa "ni nihče pričakoval, da bo ta večerja kar koli rešila, to je bila le dobra vaja za vrh", je dodal. "Vsi menimo, da potrebujemo kompromis, kar pa še ni zagotovilo, da kompromis bo," je poudaril.

Poleg Poljske se kot najtrša pogajalka omenja Velika Britanija. Slednja vztraja pri ohranitvi možnosti, da vodi neodvisno zunanjo in obrambno politiko ter seveda, obdrži bomo svoj sedež v Varnostnem svetu ZN.

To se nanaša na vprašanje zlitja sedanjih dveh pravnih osebnosti v eno, kar bi EU omogočilo učinkovitejše mednarodno delovanje ter okrepilo njen vpliv na račun tradicionalno močnih članic, kot je Velika Britanija. S tem se namreč odpre tudi vprašanje sedežev v mednarodnih organizacijah, na primer v ZN. (STA)