Novice

Organizacije bodo skladno z novo uredbo postale prožnejše, njihovo delovanje pa poenostavljeno. Področja v okviru sektorja sadja in zelenjave, na katerih je proizvodnja organizacij proizvajalcev manjša od 20 odstotkov, ter nove države članice, torej tudi Slovenija, bodo prejele dodatno podporo 60 odstotkov namesto 50 odstotkov, s čimer se želi pospešiti oblikovanje omenjenih organizacij.

Ena izmed težjih točk v pogajanjih se je nanašala na krizno upravljanje v okviru organizacij, sofinanciranje pa bo s strani EU 50-odstotno. Umik proizvodov, namenjenih brezplačni razdelitvi šolam, bolnišnicam in drugim, bo Bruselj sofinanciral 100-odstotno. Po prizadevanjih med drugim Slovenije bodo krizni ukrepi dostopni tudi nečlanom organizacij, in sicer v višini 75 odstotkov v primerjavi s člani.

Omenjeni sektor bo EU vključila v shemo enotnih plačil, znesek za ta namen znaša približno 800 milijonov evrov. Vključitev v enotno shemo pomeni upoštevanje pravil navzkrižne skladnosti, organizacije proizvajalcev pa bodo morale najmanj 10 odstotkov izdatkov porabiti za okoljske ukrepe. Ekološka proizvodnja bo sofinancirana 60-odstotno.

Sloveniji je v zaključnih pogajanjih uspelo v uredbo vključiti predlog, da se med obvezne okoljske aktivnosti organizacij proizvajalcev šteje tudi njihova vključenost v kmetijsko okoljske ukrepe v okviru programa razvoja podeželja ter okoljske aktivnosti s področij varovanja vod in tal, transporta, zbiranja, pakiranja, skladiščenja, trženja, je povedala Tometova in dodala, da bo Slovenija za trajne sadovnjake uporabila sredstva iz nacionalne rezerve, referenčno leto za določitev upravičenih površin sadovnjakov pa bo leto 2008.

Reforma predvideva tudi spodbujanje večjega uživanja sadja in zelenjave, zato bodo lahko proizvajalci prejeli podporo tudi za tovrstne aktivnosti. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sicer priporoča zaužitje najmanj 400 gramov sadja in zelenjave na dan, kar v EU dosegata zgolj Grčija in Italija. Po podatkih slovenskega statističnega urada za leto 2002 Slovenci v povprečju uživajo 191,5 grama sadja na osebo na dan ter 158 grama zelenjave, pravijo viri v Bruslju. Slovenija pri sadju proizvede največ jabolk, pri zelenjavi pa belega zelja.

Ministri so dosegli tudi dogovor o novi uredbi o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov, ki s 1. januarjem 2009 uvaja enotni logotip EU za ekološke izdelke. Uporaba logotipa EU bo obvezna, vendar se lahko hkrati uporabi tudi nacionalne ali zasebne logotipe. Hrana bo lahko imela logotip ekološke pridelave le, če je vsaj 95 odstotkov sestavin pridelanih ekološko. Uporaba gensko spremenjenih organizmov (GSO) ostaja prepovedana, splošna mejna vrednost 0,9 odstotka za naključno prisotnost dovoljenih GSO pa velja tudi za ekološko pridelane proizvode. Na izdelkih bo treba tudi navesti kraj pridelave proizvodov, da bodo potrošniki bolje obveščeni o hrani, ki jo uživajo.

Države so podprle združitev 21 skupnih tržnih ureditev v eno skupno tržno ureditev. En sam zakonodajni akt bo po napovedih predsedujočega, nemškega kmetijskega ministra Horsta Seehoferja nadomestil doslej 50 zakonodajnih aktov EU, namesto več kot 600 zakonodajnih členov pa jih bo odslej veljalo okoli 200. Zakonodaja o skupni tržni ureditvi določa pravila intervencijskega odkupa, zasebnega skladiščenja, standarde oglaševanja in kakovosti, pa tudi pravila glede izvoza in uvoza, konkurence, državnih pomoči in poročanja. Skupna tržna ureditev sicer združuje najrazličnejše kmetijske sektorje, razen vina ter sadja in zelenjave.

Države so se dogovorile tudi o izboljšanju sistema navzkrižne skladnosti, ki plačilo kmetom pogojuje s skrbjo za okolje, dobrobit živali ipd. Tako naj bi se izboljšalo informiranje, uvedla pa določena stopnja tolerance v manjših primerih kršitev navzkrižne skladnosti. Ministri so podprli pravilo "de minimis" do višine 100 evrov. V teh primerih kmetu ne bi odvzeli podpore, saj bi šlo za najnižje kršitve, bi mu pa kljub vsemu poslali opozorilo in naknadno preverili stanje. V primeru večjih kršitev bodo tudi preverjanja razširjena, kmet pa bo moral poročilo o nadzoru prejeti v roku treh mesecev.

Ministri so še potrdili postopno odpravo ukrepa intervencijskega odkupa koruze in zaščito staleža trske v Baltskem morju ter sklenili ribiški sporazum z Dansko in Grenlandijo. (STA)