Novice

Rast prebivalstva v EU v obdobju med 1994 in 2006 je izključno posledica priseljevanja, ki je postalo osnova demografske rasti v praktično vseh članicah EU. Prebivalstvo v EU27 se je namreč v omenjenem obdobju povečalo za 19 milijonov, od tega je 15 milijonov oz. 79 odstotkov na račun priseljevanja. V Španiji je npr. stopnja priseljevanja desetkrat večja od naravnega prirastka, v Nemčiji in Italiji pa bi prebivalstvo v odsotnosti priseljevanja upadalo.

Evropsko prebivalstvo se pospešeno stara. Število mlajših od 14 let se je v zadnjih 25 letih zmanjšalo za 23 milijonov oz. z 22,1 odstotka celotnega prebivalstva na 16,2 odstotka. Obenem se je število starejših od 65 let povečalo za 18 milijonov oz. z 13,5 odstotka celotne populacije na 16,7 odstotka. Delež starega prebivalstva je tako presegel delež mladega prebivalstva. Najbolj 'stara' je Italija, kjer je mladih le 14,2 odstotka prebivalstva, starih pa 19,4 odstotka.

Rojeva se tudi vse manj otrok, razkriva poročilo. Leta 2006 se jih je rodilo le še 5,1 milijona oz. milijon manj kot leta 1982. Najnižje stopnje rodnosti v EU15 imajo Grčija (1,28 promila) ter Španija in Italija (obe 1,34 promila). Stopnja rodnosti v 'novih' članicah pa nikjer razen na Cipru ne presega 1,3 promila. V EU27 se obenem na vsakih 25 sekund opravi splav, kar je v letu 2004 zneslo 1,2 milijona umetnih prekinitev nosečnosti na leto. Skoraj 20 odstotkov nosečnosti v uniji je tako prekinjenih umetno.

Število sklenjenih zakonskih zvez se je v zadnjih 25 letih zmanjšalo za 22,3 odstotka. Skoraj tretjina otrok, ki se vsako leto rodi v EU, je rojenih zunaj zakona. V zadnjih 25 letih se je to število povečalo za štirikrat.

Po drugi strani se vsakih 30 sekund loči en zakonski par, kar znese milijon ločitev na leto. Število ločitev se je v 25 letih povečalo za 55 odstotkov. Do največjega povečanja (326 odstotkov) je prišlo v Španiji, kjer se skupaj z Belgijo loči tudi najvišji delež zakoncev. Zmanjšuje se tudi povprečno število članov evropskih gospodinjstev, ki znaša le še 2,4 člana.

IPF poleg odsotnosti družinske politike na ravni EU opozarja tudi na nizko javnofinančno podporo ukrepom družinske politike v EU27. V uniji je tako povprečna javna poraba za socialno politiko 27 odstotkov BDP, medtem ko je za ukrepe družinske politike namenjeno le 2,1 odstotka BDP, razlike med državami pa so velike, kar družine v EU postavlja v neenakopraven položaj. (STA)