Grb Republika Slovenija
Vladni portal z informacijami o življenju v Evropski uniji

Novice

V Ljubljani razprava o reformi financiranja EU

7. maj 2007
Vprašanje reforme sistema financiranja Evropske unije je izjemno zahtevno in kompleksno vprašanje, ki pa je obenem ključnega pomena za nadaljnji razvoj povezave ter za krepitev njene vloge v globaliziranem svetu, so se strinjali uvodni govorniki na današnji okrogli mizi na temo "Reforma proračuna EU", ki poteka v Ljubljani. Na razpravi sodeluje okoli 60 uglednih udeležencev iz akademskih vrst, državnih uprav članic EU ter evropskih institucij.
Razprava je del dejavnosti Projektne skupine za reformo proračuna unije, ki jo je novembra 2006 ustanovila Služba vlade za evropske zadeve (SVEZ), vodi pa jo profesor Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Projektna skupina združuje akademske strokovnjake in vladne predstavnike, njen namen pa je pripraviti predloge in možne scenarije za financiranje unije po letu 2013.
Evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik je v uvodnem nagovoru pozdravil ustanovitev projektne skupine in poudaril, da je tak pristop v preteklosti že dal rezultate. Pri tem je izpostavil predvsem delo t.i. Sapirjeve skupine, ki je pripravila poročilo o reformi financiranja unije. Takšne dejavnosti po njegovih besedah podpira tudi Evropska komisija.

Državni sekretar za evropske zadeve Janez Lenarčič je poudaril, da je naloga projektne skupine pripraviti Slovenijo na zahtevne naloge v času predsedovanja EU, še posebej na področju reforme financiranja proračuna povezave.

Spomnil je na zaplete med pogajanji o evropski finančni perspektivi za obdobje 2007-2013 in poudaril, da je bil dogovor le najboljši kompromis v danih razmerah, ki pa ni izpolnil vseh pričakovanj oz. ciljev Evropske komisije. Po njegovem mnenju je težava v dejstvu, da članice posvečajo veliko preveč pozornosti svojemu 'iztržku' iz evropskega proračuna in tako onemogočajo večje in bolj dolgoročne reforme.

Voditelji EU so po dolgotrajnih in napornih pogajanjih, ki so povezavo skoraj pahnili v krizo, 17. decembra 2005 dosegli politični dogovor o novi finančni perspektivi, po katerem naj bi večletna poraba znašala 862,36 milijarde evrov ali 1,045 odstotka BND, medtem ko naj bi bil britanski rabat znižan za 10,5 milijarde evrov v sedemletnem obdobju.

Predstavniki Sveta EU oziroma članic, Evropskega parlamenta in komisije, pa so 4. aprila 2006 dosegli končni dogovor o prihodnji finančni perspektivi povezave za obdobje 2007-2013. Po njihovem dogovoru bo skupna večletna blagajna težka 864,4 milijarde evrov, to je dve milijardi več, kot je sklenil vrh EU.

Voditelji so na vrhu napovedali tudi temeljito reformo perspektive za obdobje 2008/2009, ki pa se bo začela izvajati šele po letu 2013. Med ključnimi vprašanji reforme so znižanje oz. ukinitev britanskega rabata, reforma skupne kmetijske politike ter spremembe v proračunskih virih EU, pri čemer naj bi se spremenila formula izračuna prispevkov iz proračunov držav članic.

Bolj dolgoročno se razmišlja tudi o uvedbi lastnega sredstva financiranja unije v obliki evropskega davka, ki bi nadomestil prispevke držav članic (STA).

2009
jan   feb   mar   apr  
maj   jun   jul   avg  
sep   okt   nov   dec  
2008
jan   feb   mar   apr  
maj   jun   jul   avg  
sep   okt   nov   dec  
2007
jan   feb   mar   apr  
maj   jun   jul   avg  
sep   okt   nov   dec  
2006
jan   feb   mar   apr  
maj   jun   jul   avg  
sep   okt   nov   dec  
2005
jan   feb   mar   apr  
maj   jun   jul   avg  
sep   okt   nov   dec