Novice
V Ljubljani razprava o reformi financiranja EU
Evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik je v uvodnem nagovoru pozdravil ustanovitev projektne skupine in poudaril, da je tak pristop v preteklosti že dal rezultate. Pri tem je izpostavil predvsem delo t.i. Sapirjeve skupine, ki je pripravila poročilo o reformi financiranja unije. Takšne dejavnosti po njegovih besedah podpira tudi Evropska komisija.
Državni sekretar za evropske zadeve Janez Lenarčič je poudaril, da je naloga projektne skupine pripraviti Slovenijo na zahtevne naloge v času predsedovanja EU, še posebej na področju reforme financiranja proračuna povezave.
Spomnil je na zaplete med pogajanji o evropski finančni perspektivi za obdobje 2007-2013 in poudaril, da je bil dogovor le najboljši kompromis v danih razmerah, ki pa ni izpolnil vseh pričakovanj oz. ciljev Evropske komisije. Po njegovem mnenju je težava v dejstvu, da članice posvečajo veliko preveč pozornosti svojemu 'iztržku' iz evropskega proračuna in tako onemogočajo večje in bolj dolgoročne reforme.
Voditelji EU so po dolgotrajnih in napornih pogajanjih, ki so povezavo skoraj pahnili v krizo, 17. decembra 2005 dosegli politični dogovor o novi finančni perspektivi, po katerem naj bi večletna poraba znašala 862,36 milijarde evrov ali 1,045 odstotka BND, medtem ko naj bi bil britanski rabat znižan za 10,5 milijarde evrov v sedemletnem obdobju.
Predstavniki Sveta EU oziroma članic, Evropskega parlamenta in komisije, pa so 4. aprila 2006 dosegli končni dogovor o prihodnji finančni perspektivi povezave za obdobje 2007-2013. Po njihovem dogovoru bo skupna večletna blagajna težka 864,4 milijarde evrov, to je dve milijardi več, kot je sklenil vrh EU.
Voditelji so na vrhu napovedali tudi temeljito reformo perspektive za obdobje 2008/2009, ki pa se bo začela izvajati šele po letu 2013. Med ključnimi vprašanji reforme so znižanje oz. ukinitev britanskega rabata, reforma skupne kmetijske politike ter spremembe v proračunskih virih EU, pri čemer naj bi se spremenila formula izračuna prispevkov iz proračunov držav članic.
Bolj dolgoročno se razmišlja tudi o uvedbi lastnega sredstva financiranja unije v obliki evropskega davka, ki bi nadomestil prispevke držav članic (STA).

