Novice - Energetika

Spor med Rusijo in Ukrajino zaradi zemeljskega plina za zdaj ne ogroža potrošnikov v EU, vendar ga je nujno rešiti čim prej, je v Bruslju povedal tiskovni predstavnik Evropske komisije Ferran Tarradellas. Slovenija iz Rusije uvaža približno 40 odstotkov plina in z dobavo za zdaj ni težav.

Članice EU in Evropski parlament so dosegli dogovor o predlogu direktive, po katerem bo morala unija do leta 2020 petino vseh energetskih potreb pokrivati z obnovljivimi viri energije.

EU si vse bolj prizadeva varčevati z energijo. Naslednji korak, ki ga bo v ta namen naredila povezava, je postopna prepoved navadnih žarnic, so v Bruslju sklenili strokovnjaki iz držav članic. Po izračunih EU naj bi povprečno gospodinjstvo v uniji z zamenjavo navadnih žarnic za varčnejše za elektriko tako privarčevalo 50 evrov letno.

Evropska komisija je sprejela predlog, ki bo državam članicam in regijam v EU omogočil vlaganje v ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti in rabo obnovljivih virov energije s sredstvi iz evropske kohezijske politike. Ukrepi, predvideni v načrtu za oživitev evropskega gospodarstva, bodo namenjeni gospodinjstvom z nižjimi dohodki.

Italija še vedno ne more dati svoje zelene luči za podnebno-energetski paket in bo, če bo potrebno, vložila veto, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal italijanski minister za evropske zadeve Andrea Ronchi. V Rimu so namreč prepričani, da bi predlagani sveženj škodil italijanskemu gospodarstvu.

Evropska komisija je sporočila, da ustavlja protimonopolno preiskavo proti nemškemu energetskemu koncernu Eonu. V Bruslju so se tako odločili, potem ko je Eon februarja napovedal, da bo prodal svoje visokonapetostno električno omrežje ter za okoli 5000 megavatov proizvodnih zmogljivosti.

Evropski potrošniki lahko od 1. julija 2007 svobodno izbirajo dobavitelje eletrike in plina, a se obenem še vedno soočajo s pomanjkanjem izbire, z ovirami pri menjavi dobavitelja in z nepreglednim zaračunavanjem porabljene energije, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili v Evropski potrošniški organizaciji (BEUC).

V Bruslju so objavili načrte, po katerih naj bi gorivne celice in vodik postali ena od evropskih vodilnih strateških energetskih tehnologij prihodnosti. Gorivne celice kot učinkovita tehnologija za pretvorbo in vodik kot nosilec čiste energije imata velik potencial, s katerim bi se Evropa lahko odzvala na energetske izzive.

Podnebno-energetski paket, o katerem se članice EU pogajajo že več mesecev, bo pomembno vplival na vsakodnevno življenje v Evropi. Industrija in gospodinjstva bodo morali znižati toplogredne izpuste, ob tem pa bodo morale države proizvesti čim več čiste energije. Za izpuste bo treba plačati, zato si vsi prizadevajo, da bi spremembe stale čim manj.

Srednja šola tehniških strok Šiška je s projektom "Biomasa - cenejše ogrevanje" ena izmed šestih zmagovalcev vseevropskega tekmovanja FuturEnergia, ki ga organizirata Evropsko šolsko omrežje ter združenje proizvajalcev plastike PlasticsEurope. Gre za velik uspeh, so povedali avtorja naloge in mentorji iz omenjene šole.

Veter je pomemben vir energije, s katerim bi lahko do leta 2030 pokrili več kot četrtino potreb Evropske unije po elektriki, če bi bile vetrne elektrarne bolje povezane z obstoječim električnim omrežjem in če bi postavili novo mrežo za izrabo vetra na morju, ugotavlja Evropska tehnološka platforma za vetrno energijo (TPWind).

Članice EU so ta teden zbližale stališča glede nekaterih trajnostnih meril, ki naj bi jih unija v prihodnje upoštevala pri proizvodnji in uvozu biogoriv. Pogajanja o teh kriterijih je na strokovni ravni pričelo že slovensko predsedstvo EU, francosko pa jih želi zaključiti do konca leta.

V EU je poraba energije s 1825 milijoni ton naftnega ekvivalenta (toe) leta 2006 ostala enaka kot leta 2005, proizvodnja pa se je zmanjšala za 2,3 odstotka na 871 milijonov ton. Presežek uvoza nad izvozom energije se je povečal za 2,4 odstotka, odvisnost od uvoza energije pa s 53 na 54 odstotkov. V Sloveniji je bila ta odvisnost 52-odstotna.

V EU se nakazuje sprememba politike glede biogoriv. Na neformalnem srečanju ministrov EU, pristojnih za okolje in energijo, so namreč preoblikovali cilj o dvigu deleža biogoriv v energetski mešanici v prometu na deset odstotkov do leta 2020. Teh deset odstotkov naj bi se namreč nanašalo na obnovljive vire na splošno.

EU je dosegla širok dogovor glede bistvenih elementov tretjega energetskega paketa, je po več urah pogajanj v Luksemburgu sporočil gospodarski minister Andrej Vizjak, ki je pogajanja vodil. Države so se tako uspele dogovoriti o ločevanju proizvodnje od prenosa v okviru velikih energetskih podjetij, in sicer bodo na voljo trije modeli.

Slovaška je izpolnila vse kriterije za prevzem evra, je izjavil slovaški premier Robert Fico. Evropska komisija naj bi sicer o tem, ali bo predlagala sprejem Slovaške v evrsko območje, odločala 7. maja, dokončna odločitev o tem pa naj bi bila sprejeta na junijskem vrhu EU.

Članice EU so pod slovenskim predsedstvom vendarle dosegle kompromis in podprle zaključke o evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo (načrt SET), ki mu je izrazito nasprotovala Avstrija. Ta je namreč precej občutljiva glede vprašanj jedrske energije, tako da v zaključkih ni več reference na jedrske raziskave.

Kljub desetletju reform energetskih trgov v EU so učinki za konkurenčnost in varovanje okolja neznatni, ugotavlja poročilo o oceni energetskih trgov, ki ga je predstavila mreža okoljskih nevladnih organizacij iz srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope Agree.net.

Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je v Bruslju s komisarji za energijo Andrisom Piebalgsom, okolje Stavrosom Dimasom ter za znanost in raziskave Janezom Potočnikom odprl teden trajnostne energije. Vizjak je poudaril, da je mogoče z ambicioznimi idejami prihraniti Evropi in svetu veliko stroškov, ki jih povzročajo podnebne spremembe.

Evropska komisarja za energijo Andris Piebalgs ter za znanost in razvoj Janez Potočnik sta predstavila strateški načrt za energetsko tehnologijo. Energetske tehnologije bodo namreč ključnega pomena za uspešen boj proti podnebnim spremembam in za zaščito svetovne in evropske dobave energije, komisija pa ob tem meni, da bi morala Evropa znižati stroške čiste energije in postaviti industrijo EU na čelo hitro rastočega sektorja tehnologije z nizkimi vrednostmi izpustov CO2.

V Mariboru se je začela 3. dvodnevna mednarodna konferenca o elektrodistribuciji in trgu električne energije Energija 07, ki ob aktualnih predlogih tretje evropske energetske zakonodaje letos poteka na temo prihodnosti energetskega sektorja. Kot je v uvodnem nagovoru dejal direktor direktorata za energijo Igor Šalamun, bo v prihodnje poudarek predvsem na čisti energiji in obnovljivih virih, kar bo precej vplivalo na trg električne energije tako v Sloveniji kot v vsej Evropi.

Evropska komisija je danes sprožila postopke za ugotavljanje kršitev proti 12 članicam, tudi Sloveniji, ker do 30. junija niso predložile nacionalnih akcijskih načrtov za energetsko učinkovitost. Ti načrti "kažejo, da so države članice naklonjene najčistejši, najcenejši in najvarnejši energiji, to je energiji, ki je ne uporabljamo. Zato sem zelo razočaran, ker 12 držav članic še ni posredovalo svojih načrtov," je ob tem dejal evropski komisar za energetiko Andris Piebalgs.

Evropski komisar za energetiko Andris Piebalgs je po srečanju z ruskim ministrom za energetiko Viktorjem Kristenkom dejal, da to zimo ne pričakuje nikakršnih težav glede zanesljive oskrbe s plinom. V to je prepričan tako zaradi dobave kot tudi zadostnih zalog. Glede cen plina - te so povezane tudi s trendom cen nafte - je dejal, da ne pričakuje večjih sprememb, s Kristenkom pa sta govorila tudi o ločevanju energetskih podjetij v primeru transporta ter dobave energentov.

Evropski komisar za energetiko Andris Piebalgs je zagotovil, da bo vprašanje financiranja sklada za razgradnjo jedrskih odpadkov v okviru Nuklearne elektrarne Krško (Nek) - za to sta odgovorni tako Slovenija kot Hrvaška - rešeno do dneva vstopa Hrvaške v EU. Piebalgs je namreč dejal, da igrata jedrska varnost in razgradnja jedrskih odpadkov v pristopnih pogajanjih "posebno vlogo".

Evropska komisija je sprejela tretji sveženj ukrepov za liberalizacijo trga elektrike in plina v Evropski uniji. Predsednik komisije Jose Manuel Barroso je ob predstavitvi svežnja izpostavil dva cilja novih ukrepov: učinkovito ločevanje dobave in omrežij za prenos elektrike in plina ter enakopravno in strogo uveljavljanje načel za liberalizacijo energetskega trga v podjetjih v in zunaj EU.

Članice Evropske unije so marca na vrhu v Bruslju sprejele zavezujoč cilj, da bodo do leta 2020 dosegle najmanj 10-odstotni delež biogoriv v celotni porabi bencina in dizla za prevoz v EU. Unija naj bi s tem zmanjšala svojo odvisnost od fosilnih goriv, obenem pa naj bi prispevala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v ozračju ter ljudem na podeželju omogočila nove priložnosti za zaposlitev ter razvejanje dohodka. A spodbujanje biogoriv je tudi predmet pomislekov in opozoril.

Evropski državljani lahko od začetka meseca na nacionalni ravni sami izberejo dobavitelja električne energije in plina. Odprtje trga elektrike in plina je pomemben mejnik v procesu vzpostavljanja evropskega energetskega trga. Hkrati z odpiranjem trga elektrike in plina si Evropska komisija prizadeva okrepiti pravice potrošnikov energije. V skladu s tem bo v četrtek predstavila novo pobudo s ciljem sprejetja evropske listine o pravicah potrošnikov energije.