V skladu s prenovljenim načinom upravljanja lizbonskega procesa je Slovenija na podlagi Strategije razvoja Slovenije pripravila nacionalni program reform za uresničevanje ciljev lizbonske strategije v Sloveniji in ga jeseni 2005 poslala Evropski komisiji. V njem je posebno pozornost namenila reformam, povezanim z učinkovitim ustvarjanjem, prenosom in uporabo znanja, ukrepom, ki prispevajo k večji konkurenčnosti gospodarstva in vodijo k višji gospodarski rasti, ter reformam, usmerjenim k posodobitvi socialne države in večji zaposlenosti. Pri tem je v nacionalnem programu reform namenila še posebno velik poudarek ukrepom, ki vodijo k trajnostnemu razvoju ter prizadevanjem za cenejšo in učinkovitejšo državo.
V letu 2006 je Slovenija ob
upoštevanju predlogov Evropske komisije in sklepov Evropskega sveta
pripravila poročilo o uresničevanju programa reform za izvajanje
lizbonske strategije v Sloveniji. V njem je med drugim predstavila
ukrepe na davčnem in socialnem področju, ki bodo povečali
pripravljenost ljudi za sprejemanje dela in spodbudili podjetja k
večjemu zaposlovanju in vlaganju v razvoj. Pomembni novi ukrepi so
bili sprejeti tudi na področju raziskav in razvoja, na katerem se na
podlagi sprejetega nacionalnega raziskovalnega programa izvajajo
ukrepi za povečanje števila raziskovalcev, ki delujejo v poslovnem
sektorju, oziroma za njihovo prehajanje iz javnega v poslovni sektor,
povečuje se delež financiranja uporabnih in razvojnih raziskav,
podpira pa se tudi ustanavljanje novih visokošolskih zavodov. Vlada RS
si je v prvem letu reform prizadevala tudi za oblikovanje
spodbudnejšega poslovnega okolja za podjetja, v katerih je bil
poudarek namenjen predvsem odpravljanju administrativnih ovir,
spodbujanju konkurence v mrežnih dejavnostih, še posebej pri
telekomunikacijah, ter spodbujanju javno-zasebnega partnerstva in
vlaganju v infrastrukturo. V pripravi so tudi ukrepi za večje
zaposlovanje starejših oseb (strategija aktivnega staranja) in
spodbujanje njihovega čim daljšega, vsaj delnega ostajanja v
aktivnosti, pripravljajo pa se tudi dodatne spodbude za individualno
pokojninsko zavarovanje.
Med slovenskim predsedovanjem v letu 2008 se bo končal prvi triletni cikel in Lizbonska strategija je bila identificirana s strani ožje skupine za predsedovanje kot eden izmed ključnih dosjejev v času našega predsedovanja. Vlada RS je 5.4. 2007 imenovala dr. Žigo Turka, ministra Službe Vlade RS za razvoj, za nacionalnega koordinatorja za izvajanje Lizbonske strategije. Vlada je tudi ustanovila Strokovni svet za Lizbonsko strategijo, ki bo strokovno in neodvisno podal možne vsebine in smernice za delovanje Slovenije v času pred in med njenim predsedovanjem EU. Člani sveta so strokovnjaki in akademiki iz različnih področij, ki jih pokriva Lizbonska strategija, za vodjo sveta pa je bil imenovan dr. Andrej Umek. Slovenija bo tako iskala kompromis pri pripravi zaključkov spomladanskega Evropskega sveta tudi z vidika izvajanja lizbonske strategije po letu 2008.