Ustvarjanje delovnih mest
Ustvarjanje delovnih mest je eden izmed ključnih ciljev Lizbone. Nastala naj bi kot posledica gospodarske rasti, ta pa naj bi bila plod večje konkurenčnosti, strukturnih reform in manj birokracije. Evropske vlade naj bi spodbujale kar najboljšo prakso in izmenjavo idej o načinih ustvarjanja delovnih mest. Skupni cilj je bilo povečanje stopnje zaposlenosti do 70% prebivalstva do leta 2010, z vmesnim ciljem 67% do leta 2005. Stranski cilj iz Lizbone je dvigniti odstotek zaposlenih žensk z 51% leta 1999 (v primerjavi z 61% moških) na 60% leta 2010.
Notranji trg
Dovršen in polno delujoč enoten evropski trg je bil ključni element lizbonske strategije. Bistvena dejavnika za gospodarsko rast naj bi bila odprava oviranja konkurenčnosti in dostop do nacionalnih trgov z enakimi pogoji za vsa podjetja, ki so registrirana v eni izmed držav članic.
Finančne storitve
Učinkoviti in pregledni finančni trgi preko boljše porazdelitve
kapitala spodbujajo rast. Ena izmed lizbonskih zahtev se je nanašala
na večjo integracijo nacionalnih finančnih trgov EU.
Prijazno okolje za poslovanje
Lizbonska strategija je predvidevala tudi prijaznejše okolje za podjetja, zlasti za mala in srednja podjetja. Države članice bi si morale izmenjevati primere najboljše prakse ter si prizadevati, da bi se odpravili birokracija in stroški za ustanovitev novih podjetij.
Informacijska družba
Eden izmed stebrov lizbonske strategije je razvoj informacijske družbe, ki naj bi pripomogla k premiku v smeri gospodarstva, temelječega na znanju, in k ustvarjanju delovnih mest na področjih, kjer je možna močna rast.
Skupek politik
Naslednja obsežna zadeva je tako imenovan"skupek makroekonomskih politik" ali iskanje optimalnega ravnotežja pri uporabi različnih orodij gospodarskih politik za dosego rasti.
Raziskave in izobraževanje
Izobraževanje in raziskave močno vplivajo na rast in zaposlovanje. Voditelji EU so v Lizboni izjavili, da sta "vlaganje v ljudi in razvijanje aktivne ter dinamične socialne države" ključnega pomena za gospodarstvo, ki sloni na znanju. To pomeni, da morajo države članice stremeti k povečanju vlaganj na prebivalca v človeške vire in dajati največjo prednost vseživljenskemu učenju, saj razvoj spretnosti poveča zaposljivost.
Več preberite v zaključkih predsedstva z dne 24 marca 2000, Lizbona.