Voditelji vlad držav članic EU so se na vrhu Evropskega sveta v Lizboni marca leta 2000 dogovorili o novem strateškem cilju Evropske unije, in sicer do leta 2010 postati najbolj konkurenčno, dinamično ter na znanju temelječe gospodarstvo na svetu. Od tedaj je napovedani cilj in proces izvrševanja tako imenovane Lizbonske strategije doživel kar nekaj modifikacij in prehod v novo fazo.
Za ustanove Evropske unije in države
članice Lizbonska strategija predstavlja usmeritev pri izvajanju
gospodarskih in socialnih reform. Izvedba sprejete strategije poteka s
t. i. "odprto metodo" koordinacije, ki postavlja
politike posameznih držav v Evropsko unijo, meri napredek na raznih
področjih s primerjanjem ter ustrezno posodablja zastavljene
cilje. Poudarek je na izmenjavi primerov dobre prakse in izkušenj v
evropskih državah. Pri uresničevanju reform, ki jih morajo države
članice izvesti v okviru Lizbonske strategije je bil dosežen precejšen
napredek na državni in evropski ravni, kljub temu Evropa zaostaja za
načrtovanim.
Evropski svet je zato na spomladanskem zasedanju marca 2005 potrdil predlog reforme Lizbonske strategije, ki ga je v svojem poročilu Nov začetek za Lizbonsko strategijo v začetku februarja 2005 predstavila Evropska komisija. Evropski svet je marca 2005 v sklepih poudaril, da sta rast in zaposlovanje najpomembnejša cilja Lizbonske strategije, obenem pa je opozoril, da mora lizbonski proces še naprej temeljiti na enakovredni obravnavi treh vidikov strategije - gospodarske, socialne in okoljske. Kot bistvene prednostne naloge za uresničitev lizbonskih ciljev je Evropski svet označil
- vlaganje v znanje in inovacije, vzpostavitev privlačnega poslovnega okolja,
- ustvarjanje več in boljših delovnih mest ob ohranjanju socialne kohezije ter
- poudarek na fleksibilnosti trga dela.
Da bi se izboljšalo upravljanje lizbonskega procesa, je Svet potrdil predlog Evropske komisije o pripravi nacionalnih lizbonskih akcijskih programov, ki naj bi vsebovali ključne reforme za uresničevanje lizbonskih ciljev, državam članicam pa je dal na razpolago možnost, da po potrebi imenujejo nacionalnega koordinatorja za spremljanje izvajanja Lizbonske strategije.
Evropska komisija je januarja 2006 predstavila prvo letno
poročilo o izvajanju Lizbonske strategije, v katerem je ocenila
nacionalne programe reform in predlagala štiri stebre Lizbonske
strategije - vlaganje v znanost in inovacije, spodbujanje
podjetniških zmogljivosti, spopadanje z izzivi globalizacije in
demografskih sprememb ter energetska politika -, ki naj bi se jim
Evropska unija posvetila prednostno. Evropski svet je na svojem
zasedanju 23. in 24. marca 2006 potrdil štiri prednostna področja in
potrdil nekatere kvantitativne cilje, ki bi pripomogli k večji
politični zavezi za izvajanje lizbonskih ciljev na nekaterih ključnih
področjih. V
sklepih so predsedniki vlad in držav poudarili, da bi si morale
države članice prizadevati za vzpostavitev sistema "vse na enem mestu"
in omogočiti, da bo do konca leta 2007 mogoče ustanoviti podjetje kjer
koli v Evropski uniji v enem tednu. Poleg tega so se zavzeli, da bi
države članice do konca leta 2007 vsakemu, ki se preneha izobraževati,
v šestih mesecih omogočile zaposlitev, nadaljnje usposabljanje ali
pripravništvo. Prav tako so se voditelji zavzeli, da bi v Evropski
uniji do leta 2010 letno ustvarili vsaj dva milijona novih delovnih
mest. Na področju znanosti in raziskav je Evropski svet potrdil
barcelonski cilj vlaganj, to je 3 % BDP v raziskave in razvoj. Na
področju energetike je cilj povečanje deleža obnovljivih virov
energije na 15 odstotkov in doseganje 8-odstotnega deleža biogoriva do
leta 2015.
Evropska komisija je decembra 2006 sprejela drugo poročilo o izvajanju reform za uresničevanje ciljev lizbonske strategije, na podlagi katerih je spomladanski Evropski svet 2007 sprejel nadaljnje usmeritve v zvezi z Lizbonsko strategijo, od katerih sta najpomembnejši zaveza za zmanjševanje administrativnih bremen za 25% na EU ravni do 2012 ter zmanjševanje tranzpozicijskega ddeficita na 1% do 2010.