Grb Republika Slovenija
Vladni portal z informacijami o življenju v Evropski uniji

Kmetijstvo in razvoj podeželja

Kmetijstvo

Evropa ima sodoben, konkurenčen kmetijski sektor, ki zavzema vodilni položaj na svetovnih trgih kot eden večjih izvoznikov in največji uvoznik hrane na svetu, predvsem iz držav v razvoju. V kmetijstvu dela več kot 10 milijonov Evropejcev. Čeprav se število zaposlenih in število kmetij zmanjšujeta, ostaja kmetijstvo še naprej življenjsko pomembna dejavnost. Med 15 "starimi" državami članicami in 12 novimi državami članicami, ki so k Evropski uniji pristopile v petem krogu širitve, pa obstajajo pomembne razlike. V "starih" državah članicah so v kmetijstvu zaposleni 4,0 odstotki aktivnega prebivalstva, medtem ko je v novih državah članicah ta delež 13,4-odstoten. Večina kmetij je majhnega obsega, pogosto pa so družinsko vodene.

Skupna kmetijska politika (SKP)

Skupna kmetijska politika je bila vzpostavljena pred 50 leti, kmalu za tem, ko je bilo za ustanovitelji EU desetletje pomanjkanja hrane, in so začeli subvencionirati proizvodnjo osnovnih živil, da bi zagotovili samozadostnost in varnost preskrbe s hrano. Cilji SKP, ki so bili zastavljeni v Rimski pogodbi, so bili v večji meri že doseženi: zagotovljen je bil primeren življenjski standard za kmetijsko skupnost, trgi kmetijskih izdelkov so se ustalili, potrošniki lahko kupujejo proizvode po zmernih cenah in prišlo je do posodobitve struktur. Tudi druga načela, ki so bila sprejeta tekom časa, so se dobro obnesla, saj se danes za potrošnike ni bojazni, da bi primanjkovalo zalog, cene kmetijskih proizvodov pa so stabilne, saj so zaščitene pred nihanji na svetovnih trgih.

Upoštevanje interesov potrošnikov

EU spodbuja proizvodnjo kakovostnih in mednarodno konkurenčnih živil s finančno podporo inovacijam v kmetijstvu in predelavi hrane ter uporabi prostovoljnih oznak kakovosti. Te vključujejo oznake za živila iz določenega območja EU, ki uporabljajo priznano tehnologijo, za znano hrano z jasno geografsko povezanostjo z določenim delom EU, za hrano iz tradicionalnih sestavin ali hrano, pridelano s tradicionalnimi metodami in ekološko pridelano hrano. EU nima le pravil za opredelitev ekološko pridelane hrane, temveč postavlja kriterije za ekološko pridelavo hrane. Ker se potrošniki vedno bolj zanimajo za ekološko pridelano hrano, spodbuja EU to vrsto kmetijstva tudi z akcijskim načrtom za ekološko pridelano hrano in kmetovanje.

Politika razvoja podeželja

Po reformi skupne kmetijske politike je razvoj podeželja vse večjega pomena. Namen politike razvoja podeželja je pomagati podeželskim območjem, ki predstavljajo 90% ozemlja v razširjeni EU, pri spopadanju z ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi izzivi 21. stoletja.

Politika razvoja podeželja 2007-2013 je usmerjena v štiri področja:

  1. večja konkurenčnost kmetijstva in gozdarstva;
  2. večja skrb za okolje in podeželje;
  3. večja kakovost življenja in diverzifikacija podeželskega gospodarstva,
  4. razvoj podeželja z lokalnim pristopom od spodaj navzgor, tj. skozi partnerstva in mreže izmenjav izkušenj

Četrta os temelji na spoznanjih pobud Skupnosti "Leader" in pomaga podeželskim skupnostim pri upoštevanju dolgoročnih možnosti njihove lokalne regije, tako da podpira izvajanje integriranih, visoko kakovostnih in originalnih strategij za trajnostni razvoj.

Novo programsko obdobje tako predstavlja izjemna priložnost za usmeritev sredstev iz novega Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja na gospodarsko rast, delovna mesta in trajnostni razvoj.

Povezave

Kmetijstvo in razvoj podeželja v EU