Naloge predsedujoče države
Vodenje in organizacija dela vseh sestav Sveta EU in Evropskega sveta
Predsedstvo pripravlja, sklicuje in vodi sestanke Sveta EU na vseh ravneh, od delovnih skupin, ki jih je okoli 250, do zasedanj Sveta ministrov in Evropskega sveta. Predsedujoči delovnim telesom Sveta je odgovoren, da delo na zasedanjih, na katerih se države članice pod vodstvom predsedstva pogajajo o evropskih zakonodajnih predlogih in političnih smernicah, poteka gladko.
Predsedujoča država pri tem usklajuje nasprotujoče si interese držav članic, deluje kot posrednik ter pripravlja in sklepa kompromisne predloge za rešitve problemov z namenom doseči napredek pri posameznih zadevah. Podpisuje sprejete pravne akte in nosi politično odgovornost za vse sprejete odločitve. Zato je pomembno, da nastopa kot nevtralni mediator, ki zastopa evropske interese in čim manj izpostavlja nacionalne prioritete.
Po dosedanjih izkušnjah predsedujoča država v šestmesečnem mandatu predseduje dvema zasedanjema Evropskega sveta, okoli 40 ministrskim zasedanjem, 60 zasedanjem Odbora stalnih predstavnikov (Coreper) I in II ter približno 2000 zasedanjem delovnih skupin in različnih odborov. Poleg priprave in vodenja velikega števila formalnih zasedanj pa mora predsedujoča država opraviti tudi veliko neformalnega dela v obliki lobiranj, pogajanj in neformalnih sestankov s posameznimi državami članicami, skupinami držav ter evropskimi institucijami.
Poleg formalnega dela predsedovanja, ki se odvija na sestankih v Bruslju, Luksemburgu in Strasbourgu, se je uveljavila tudi praksa priprave neformalnih srečanj v predsedujoči državi, kjer se organizira več neformalnih zasedanj različnih sestav Sveta ter številne ministrske konference in druge dogodke (zadnje predsedujoče države so organizirale od 100 do 150 takih dogodkov).
Zastopanje Sveta EU v odnosu do drugih EU institucij
Predsedujoči Svetu EU predstavlja Svet v odnosu z drugimi institucijami EU, pri čemer je sodelovanje predsedujoče države z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo še posebej pomembno.
Sodelovanje z Evropskim parlamentom je zelo obsežno in zahtevno. Ob začetku in ob koncu predsedstva predsednik vlade predsedujoče države na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta predstavi program predsedstva in zaključno poročilo, pred parlamentom pa nastopi tudi po zasedanjih Evropskega sveta, ministri predsedujoče države pa v času predsedstva nastopajo pred odbori Evropskega parlamenta. Dobri odnosi z Evropskim parlamentom so pomembni, ker je ta v vedno večjem deležu evropskih aktov so-zakonodajalec. V zakonodajnih postopkih soodločanja Svet v pogajanjih s parlamentom zastopa predsedujoča država. Ker je Evropski parlament politična institucija, je ključnega pomena dobro sodelovanje z njim na politični ravni.
Evropska komisija ima na področjih prvega stebra EU izključno iniciativno zakonodajno pravico, zato je dnevni red dela Sveta v veliki meri odvisen od dinamike njenega dela. Komisija ima tudi veliko strokovnega znanja, zato so dobri odnosi z njo in njenimi službami nujno potrebni za uspešno vodenje predsedovanja.
Zastopanje EU v odnosu do tretjih držav in mednarodnih organizacij
Z Maastrichtsko pogodbo je predsedstvo pridobilo pristojnosti na področju Skupne zunanje in varnostne politike. Tako predsedstvo v teh zadevah zastopa Evropsko unijo in je odgovorno za izvajanje odločitev, sprejetih skladno s tem naslovom. V tej funkciji izraža tudi stališča Unije v mednarodnih organizacijah in na mednarodnih konferencah. Predsedstvo je torej odgovorno za t.i. "politični dialog" z državami, mednarodnimi organizacijami ter regionalnimi skupinami. V okviru mednarodnih organizacij predsedstvo pripravlja deklaracije in izjave, o katerih se predhodno uskladi z drugimi državami članicami.
Predsedujoča država nosi pri tej nalogi veliko politično odgovornost, predvsem predsednik vlade, zunanji minister in ostali ministri pa veliko obveznosti. Nastopati morajo v imenu 27-ih držav članic in zastopati skupne interese na mednarodnem področju. Predsedujoča država mora pri tem sodelovati z Visokim predstavnikom za skupno zunanjo in varnostno politiko in evropskim komisarjem, pristojnim za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko.

