Vsaka predsedujoča država si cilje določi sama. Načeloma je cilj vsake predsedujoče države, da se doseže čim večji napredek pri zakonodajnem delu Sveta EU. Na splošno je cilj predsedujoče države vodenje Sveta EU na način, ki zagotavlja konstruktiven in učinkovit potek dela na zasedanjih vseh sestav Sveta EU in Evropskega sveta. Pri tem predsedujoča država objektivno usklajuje nasprotujoče si interese držav članic ter je nepristranska pri pripravljanju in sklepanju kompromisnih predlogov.
Pri vsebinskih pripravah predsedovanja je treba upoštevati več dejavnikov. V prvi vrsti je treba analizirati dokumente Evropske unije in okvirno identificirati zakonodajne akte, ki bodo verjetno obravnavani v Svetu EU v obdobju predsedovanja. Ta, t.i. "podedovana agenda", v povprečju določa več kot 90-odstotkov vseh vsebin, ki se bodo v tem času obravnavale. Na podlagi možnih zakonodajnih aktov se nato opredelijo t.i. "prednostne naloge". Za določitev teh se je treba dvigniti nad zgolj nacionalne prioritete. Potrebno je najti ravnotežje med zagotavljanjem kontinuitete politik EU, ki so in bodo prioritete v prihodnjih letih, ter se po drugi strani med njimi osredotočiti na tiste, kjer lahko predsedujoča članica EU pokaže svoje prednosti in doseže viden napredek.
Po novem sistemu, ki nadomešča predhodni enoletni operativni in večletni strateški program predsedovanja, trio v sodelovanju s Komisijo in Sekretariatom Sveta EU, pripravi skupen 18-mesečni program predsedovanja, ki ga morajo vsaj en mesec pred začetkom predsedovanja prve države tria potrditi zunanji ministri držav članic v okviru Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC). Tako je zagotovljena učinkovitost in kontinuiteta politične in zakonodajne usmeritve na evropski ravni. Trenutna predsedujoča je Francija, trio pa sestavljajo Francija, Češka republika in Švedska.
