Izraz "predsedujoča država EU" pomeni, da država članica za
obdobje šestih mesecev predseduje Svetu EU in srečanjem Evropskega sveta.
Pravno formalno torej države članice EU ne predsedujejo celotni Evropski uniji,
temveč le eni izmed njenih petih institucij, to je Svetu EU. Vrstni red
predsedovanj soglasno določi Svet EU. Zaenkrat je vrstni red predsedujočih držav
določen do leta 2020.
| Leto | 1. polovica leta: 1.1. - 30.6. | 2. polovica leta: 1.7. - 31.12. |
| 2007 | Nemčija | Portugalska |
| 2008 | Slovenija | Francija |
| 2009 | Češka | Švedska |
| 2010 | Španija | Belgija |
| 2011 | Madžarska | Poljska |
| 2012 | Danska | Ciper |
| 2013 | Irska | Litva |
| 2014 | Grčija | Italija |
| 2015 | Latvija | Luksemburg |
| 2016 | Nizozemska | Slovaška |
| 2017 | Malta | Velika Britanija |
| 2018 | Estonija | Bolgarija |
| 2019 | Avstrija | Romunija |
| 2020 | Finska |
Predsedujoča država ima v svojem mandatu tri pomembne skupine nalog:
- vodi delo vseh sestav Sveta EU in Evropskega sveta,
- zastopa Svet EU v odnosu do drugih institucij EU in
- zastopa Evropsko unijo v odnosih z mednarodnimi organizacijami in v odnosih z državami, ki niso članice EU.
Predsedujoča država članica mora za opravljanje naštetih nalog poskrbeti za dnevni red sestankov, pripravljati kompromisne predloge ter biti v svoji vlogi nevtralna in nepristranska. To pomeni, da predsedujoča članica ne sme favorizirati niti svojih niti interesov drugih držav članic, pač pa mora slediti skupnim evropskim ciljem. Če bi predsedujoča država v ospredje postavljala svoje specifične nacionalne interese bi tako izgubila kredibilnost. Vsa uspešno izpeljana predsedovanja so bila tista, ki so pred lastne postavila evropske interese. Uspešno predsedovanje pa je tudi dolgoročen nacionalni interes, saj si tako država pridobiva ugled med ostalimi članicami EU in tudi v širšem evropskem ter svetovnem prostoru.
Ne glede na dolžnost delovati nevtralno, pa ima vsaka predsedujoča država možnost oblikovati lastno politično dimenzijo predsedovanja, ki se odraža predvsem pri določitvi vrstnega reda, časovne dinamike obravnavanja prednostnih vsebin in v političnem tonu predsedovanja. Torej, kljub temu da se predsedujoči poskuša vzdržati favoriziranja parcialnih interesov, mu vendarle ostaja tako imenovana "moč pišočega," saj vodi razprave, sklicuje sestanke, oblikuje dnevne rede sestankov in predlaga zaključke.
Predsedovanju se država članica EU ne more odpovedati, lahko pa vpliva na vrstni red predsedovanja. Če država oceni, da zaradi zahtevnosti ali prevelikih stroškov predsedovanja v določenem obdobju ne more dobro izvesti nalog predsedujoče Svetu EU, lahko v postopku priprave seznama, še pred končno potrditvijo vrstnega reda predsedujočih na Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC), doseže spremembo vrstnega reda.
Predsedujoči trio
V skladu s sedanjo ureditvijo države članice v 6-mesečnih obdobjih izmenoma prevzemajo funkcijo predsedovanja Svetu EU in Evropskemu svetu. Če bi Pogodba o Ustavi za Evropo stopila v veljavo, bi vidnejšo spremembo predstavljala prav zamenjava sedanjega 6-mesečnega samostojnega predsedovanja s t. i. "skupinskim 18-mesečnim predsedovanjem" Svetu EU. Vnaprej določene skupine treh držav članic za obdobje 18 mesecev so sestavljene po načelu enakopravne rotacije med državami članicami ob upoštevanju njihove velikosti in geografskega ravnovesja v Evropski uniji. Vsak član skupine izmenično predseduje za obdobje šest mesecev, ostali člani skupine pa predsedujočemu pomagajo pri opravljanju vseh njegovih obveznosti na podlagi skupnega programa. Vendar pa se člani skupine med seboj lahko dogovorijo za drugačno rešitev. Osrednji namen uvedbe 18-mesečnega skupinskega predsedovanja je okrepiti sodelovanje med tremi zaporednimi predsedujočimi državami članicami in tako prispevati k dolgoročnemu usklajenemu razvoju strateških politik EU. Trio je odraz dejstva, da je v pol leta določene stvari težko speljati do konca, na drugi strani pa nekatere stvari potrebujejo tudi dolge priprave.
Kljub temu da Pogodba o Ustavi za Evropa ni stopila v veljavo, so države članice izrazile željo po okrepljenem sodelovanju med tremi zaporednimi polletnimi predsedstvi. Tako je Svet EU s spremembo Poslovnika Sveta EU [pdf, 325 Kb] dne 27. junija 2006 predvidel oblikovanje skupinskih 18-mesečnih programov predsedovanja. Slovenija je zato pristopila k oblikovanju skupnega programa predsedovanja z Nemčijo in Portugalsko, ki Svetu EU predsedujeta v letu 2007. Ker si vse tri države želijo skladen razvoj osrednjih politik EU, sodelujejo tudi na druge načine, čeprav k temu nobena od treh držav ni formalno-pravno zavezana. Vsaka država pa za obdobje svojega 6-mesečnega predsedovanja še vedno pripravi svoj "nacionalni" program predsedovanja, ki temelji večinoma na t.i. predvideni podedovani agendi Sveta EU.
Financiranje predsedovanja
Evropska unija državi članici, ki predseduje Svetu Evropske unije, pokrije večino stroškov za vodenje dela na sedežu Sveta EU v Bruslju in Luksemburgu (na voljo da prostore za zasedanja, zagotovi in plača tolmačenje, poskrbi za prevajanje in kopiranje gradiv). Predsedujoča država pa mora plačati organizacijo Evropskega sveta (približno 1,1 milijona evrov).
Dogodke, ki jih predsedujoča organizira v svoji državi, v celoti financira sama, Generalni sekretariat Sveta pa poravna stroške tolmačenja za pet neformalnih srečanj Sveta v predsedujoči državi. Stroški predsedovanja so bili ocenjeni na 62,5 mio evrov in so ostali v tem okviru.