Sodišče Evropskih skupnosti

Države članice so z namenom, da bi zgradile Evropo, sklenile pogodbe, ki ustanavljajo Evropske skupnosti (in pozneje Evropsko unijo) ter njihove institucije, ki na določenih področjih sprejemajo pravne predpise. Skupnosti torej same ustvarjajo svoje pravne norme, svoje zakone (uredbe, direktive in odločbe). Da bi bilo pravo spoštovano, razumljeno in v vseh državah članicah enotno uporabljano, je nujno potreben sodni organ. Ta sodni organ je Sodišče Evropskih skupnosti (SES). Sestavljajo ga tri sodišča: Sodišče (ustanovljeno leta 1952), Sodišče prve stopnje (ustanovljeno leta 1988) in Sodišče za uslužbence (ustanovljeno leta 2004).

Sodišče Evropskih skupnosti skupaj z nacionalnimi sodišči predstavlja sodno oblast Evropske unije. Njihove glavne naloge so nadzor nad zakonitostjo aktov Skupnosti, odločanje o njihovi veljavnosti ter zagotavljanje enotne razlage in uporabe prava Skupnosti. Sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti - skupaj s pogodbami, uredbami, direktivami in odločbami - predstavlja pomemben del pravnega reda Evropske unije.

Organizacija Sodišča Evropskih skupnosti

Sodišče Evropskih skupnosti ima sedež v Luksemburgu. Sodišče sestavlja 27 sodnikov, po en iz vsake države članice, in 8 generalnih pravobranilcev. Tako sodniki kot generalni pravobranilci morajo biti pri svojem delu neodvisni in nepristranski. V medsebojnem soglasju jih imenujejo vlade držav članic za obdobje šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Izbrani so med pravniki, ki izpolnjujejo pogoje za imenovanje na najvišje sodniške položaje v svojih državah oziroma so priznani pravniki ter katerih neodvisnost je nedvomna. Slovenski sodnik na Sodišču je prof. dr. Marko Ilešič, od oktobra 2006 pa ima Slovenija tudi svojo generalno pravobranilko, tj. dr. Verica Trstenjak (ostali sodniki in pravobranilci Sodišča). Naloga Generalnih pravobranilcev je podati nepristransko in neodvisno pravno mnenje, imenovano "sklepni predlogi", v zadevah, ki so jim predložene. Sodniki izvolijo predsednika Sodišča med svojimi člani za obdobje treh let z možnostjo ponovne izvolitve. Predsednik vodi delo in službe Sodišča ter predseduje obravnavam in posvetovanjem večjih sestav. Postopki na Sodišču Evropskih skupnosti potekajo v jeziku, ki se uporablja v tožbi oz. v jeziku postopka nacionalnega sodišča, delovni jezik pa je francoščina.

prof. dr. Marko ILEŠIČ, sodnik

dr. Verica TRSTENJAK, generalna pravobranilka

dr. Miro PREK, sodnik Sodišča prve stopnje

Sodišče lahko odloča na občni seji, v velikem senatu (trinajst sodnikov) ali v senatih treh oziroma petih sodnikov. Na občni seji odloča v posebnih primerih, določenih s Statutom Sodišča (če odloča o razrešitvi evropskega varuha človekovih pravic ali komisarja, ki ni izpolnil svojih obveznosti, itd.), in kadar meni, da je zadeva izjemno pomembna. Druge zadeve obravnavajo senati petih ali treh sodnikov. Predsedniki senatov petih sodnikov so izvoljeni za tri leta, predsedniki senatov treh sodnikov pa za eno leto.

V pomoč Sodišču Evropskih skupnosti, da bi se le-to uspešneje spopadlo s številnimi predloženimi zadevami ter zaradi boljše pravne zaščite državljanov, je bilo leta 1988 ustanovljeno Sodišče prve stopnje. To sodišče, ki je del Sodišča Evropskih skupnosti, je odgovorno za odločanje o nekaterih vrstah zadev, zlasti o tožbah zasebnikov, podjetij in nekaterih organizacij, ter o zadevah, povezanih s konkurenčnim pravom in socialnimi pravicami. Sestavlja ga 27 sodnikov, po en iz vsake države članice, ki jih soglasno imenujejo vlade držav članic za dobo šestih let. Lahko so ponovno voljeni. Slovenski član Sodišča prve stopnje je dr. Miro Prek (ostali člani Sodišča prve stopnje). Sodniki Sodišča prve stopnje iz svojih vrst izvolijo predsednika za mandat treh let. Sodišče prve stopnje za razliko od Sodišča nima stalnih generalnih pravobranilcev. Ta naloga je lahko izjemoma zaupana sodniku. Sodišče prve stopnje zaseda v senatih petih ali treh sodnikov, v nekaterih primerih odloča sodnik posameznik. Lahko zaseda v velikem senatu (trinajst sodnikov) ali na občni seji, kadar pravna zapletenost in pomembnost zadeve to upravičujeta.

Kot del Sodišča prve stopnje je bil ustanovljen nov sodni organ, Sodišče za uslužbence Evropske unije, ki odloča v sporih med Evropsko unijo in njenimi javnimi uslužbenci. To razsodišče sestavlja sedem sodnikov.

Pristojnosti in naloge Sodišča Evropskih skupnosti

Sodišče zagotavlja spoštovanje evropskih predpisov in skrbi za enotno razlago evropskega pravnega reda. Sodišče poleg tega vodi tudi postopke proti državam članicam zaradi neizpolnjevanja obveznosti (sproži Komisija ali posamezna država članica), postopke zaradi nezakonitega ravnanja organov EU (razglasitev delovanja za pravno ničnega), postopke zaradi opustitve dejanj, odškodninske postopke in postopke v zvezi s predhodnimi vprašanji.

Sodišče pri svojem delu sodeluje s sodišči držav članic, ki se nanj lahko oz. včasih morajo obrniti s predlogom za razlago določenega vidika prava Skupnosti, ki ga morajo uporabiti pri svojem nacionalnem postopku, še posebej če glede razlage ali veljavnosti oziroma zakonitosti aktov EU obstaja dvom. Nacionalno sodišče prekine postopek v sporu, o katerem odloča, in počaka, da Sodišče poda razlago ali odločbo o veljavnosti. Nacionalno sodišče je nato vezano na to razlago oziroma "predhodno odločbo", ki postane zavezujoča tudi za druga nacionalna sodišča, ki bi odločala o enakem problemu. Ta postopek se imenuje "postopek predhodnega odločanja". S tem se zagotavlja, da državna sodišča v istih zadevah ne razsodijo različno, torej da se zakonodaja EU v vseh državah EU razlaga in uporablja na enak način, tako da je zakon enak za vse.

Na podlagi različnih vrst tožb (tožba zaradi neizpolnitve obveznosti, ničnostna tožba, tožba zaradi nedelovanja) Sodišče nadzoruje zakonitost aktov institucij ter da države članice in institucije EU izpolnjujejo obveznosti, ki jih imajo na podlagi prava Skupnosti. Sodišče je tudi pristojno za poravnavo pravnih sporov med državami članicami EU, institucijami EU, podjetji in posamezniki.

Sodišče prve stopnje obravnava tožbe, ki so jih vložile države članice proti Komisiji in zoper določene akte Sveta (na področju državnih pomoči, ukrepov trgovinske zaščite in akte, s katerimi prenese pristojnost za izvajanje). Obravnava tudi tožbe, ki jih vložijo fizične ali pravne osebe zoper odločbe ali nedelovanje institucij Skupnosti (na primer tožba podjetja zoper odločbo Komisije, s katero mu je bila izrečena globa), ki se glasijo nanje ali ki jih neposredno in posamično zadevajo.

Sodišče za uslužbence odloča o sporih med evropskimi institucijami in njihovimi uslužbenci.

"Dostop" državljanov EU do Sodišča Evropskih skupnosti

Državljan pri Sodišču Evropske skupnosti ne more vložiti tožbe proti drugi osebi (fizični ali pravni) ali proti državi članici. Vendar ima kljub temu možnost dostopa do Sodišča ali do Sodišča prve stopnje na dva načina: posredno ali neposredno.

Možnost posrednega dostopa obstaja takrat, ko se primer obravnava pred nacionalnim sodiščem. Če se nacionalno sodišče sreča s pravnim problemom, ki zadeva pravo Skupnosti, lahko prekine postopek, včasih ga mora, in vloži predlog za sprejem predhodne odločbe, s katerim prosi Sodišče, naj sprejme razlago ali naj preizkusi zakonitost predpisa Skupnosti. Državljan ima torej lahko posreden dostop do Sodišča s postopkom predhodnega odločanja.

Državljan pa lahko tudi neposredno pred Sodiščem prve stopnje izpodbija odločbo, ki jo je izdala institucija Skupnosti. Za to je potrebno, da se odločba glasi nanj (to je, da je nanj naslovljena) ali da ga ta akt neposredno in posamično zadeva.