Evropsko računsko sodišče (ERS) je zunanja in neodvisna revizijska
institucija Evropske unije, ki nosi temeljno odgovornost za v sodobni
demokratični družbi nujno zagotavljanje finančne odgovornosti pri rabi
javnih sredstev. Računsko sodišče, s sedežem v Luksemburgu, je bilo
ustanovljeno z Bruseljsko pogodbo 22. julija 1975, delovati pa je
začelo oktobra 1977. Maastrichtska pogodba z dne 7. februarja 1992 je
Evropskemu računskemu sodišču določila status institucije Evropskih
skupnosti in s tem okrepila njegovo neodvisnost in avtoriteto.
Organizacija
Predsednik
Evropsko računsko sodišče vodi predsednik, ki ga iz svojih vrst izvolijo člani Sodišča. Predsednikov mandat traja tri leta, z možnostjo ponovne izvolitve. Njegova vloga je vloga primus inter pares - prvega med enakimi. Predseduje zasedanjem Sodišča in skrbi za izvajanje sklepov Sodišča ter primerno vodenje institucije in njenih aktivnosti. Predsednik nadalje predstavlja ERS v vseh zunanjih odnosih.
Člani
 |
| dr. Vojko Anton Antončič, slovenski član ERS (od 7. maja 2004) |
Člani zasedajo kot kolegij, ki je glavni organ odločanja institucije. Njegovi člani sprejemajo revizijska poročila in mnenja z večinskim glasovanjem. Vsak član je odgovoren za izvajanje revizijskih nalog, ki so opredeljene v letnem delovnem programu Sodišča. Pri teh nalogah mu pomagajo strokovni sodelavci. Delo Sodišča je organizirano po revizijskih skupinah s specializiranimi oddelki, ki pokrivajo različna področja proračuna in pripravljajo predloge, na podlagi katerih Sodišče sprejema odločitve. Sodišče vsakega člana dodeli v eno izmed skupin, kateri predseduje "doajen", ki ga iz svojih vrst za dveletni mandat izvolijo člani skupine. Doajen v dogovoru z drugimi člani skrbi za nemoteno delovanje skupine in njenih oddelkov. Sodišče ima tudi upravni odbor, ki je sestavljen iz članov vseh revizijskih skupin in je odgovoren za administrativne postopke, pri katerih je potrebna uradna odločitev Sodišča.
Generalni sekretar
Generalni sekretar je najvišji uradnik v instituciji. Imenuje ga Sodišče. Odgovoren je za osebje Sodišča in upravo, strokovno usposabljanje in prevajalsko službo, ki jo sestavljajo oddelki za vsak uradni jezik EU. Evropsko računsko sodišče ima okoli 800 uslužbencev - revizorjev, prevajalcev in administrativnih delavcev iz vseh držav članic.
Naloge in pristojnosti Evropskega računskega sodišča
Naloga Evropskega računskega sodišča je neodvisno revidiranje zbiranja in porabe sredstev Evropske unije, ob tem pa tudi ocenjevanje, kako institucije EU to delo opravljajo. Sodišče skuša pri svojem delu prispevati k večji preglednosti in odgovornosti pri upravljanju sredstev Evropske unije, k izboljševanju finančnega poslovodenja in upravljanja sredstev Evropske unije na vseh ravneh in državljanom EU zagotoviti, da bodo sredstva Evropske unije čimbolj smotrno porabljena. Evropsko računsko sodišče je pri svojem delu neodvisno od drugih institucij EU in nacionalnih vlad. Svobodno izbira teme svojih revizij, svoj revizijski pristop ter odloča o tem, kako in kdaj bo predstavilo svoje pripombe ter objavilo ugotovitve. Evropsko računsko sodišče:
- revidira računovodske izkaze vseh prihodkov in odhodkov splošnega proračuna Evropske unije in, če ni določeno drugače, vseh organov in agencij, ki jih je ustanovila Unija;
- preverja, ali so bili vsi prihodki prejeti in ali so vsi odhodki nastali zakonito in pravilno ter ali je bilo finančno poslovodenje dobro; se pravi, ali je upoštevalo načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti;
- podaja letno poročilo, ki vsebuje pripombe v zvezi z izvrševanjem proračuna Evropske unije za vsako proračunsko leto in vključuje izjavo o zanesljivosti (DAS) poslovnih knjig Evropske unije za tisto leto, ter pravilnosti poslovnih dogodkov, povezanih s temi poslovnimi knjigami;
- lahko kadar koli v obliki posebnih poročil podaja pripombe o določenih vprašanjih, ki si jih izbere;
- poroča o primerih nepravilnosti ali sumov goljufij, ki jih odkrije pri svojem revizijskem delu;
- podaja formalna mnenja o predlogih za zakonodajne akte Skupnosti finančne narave;
- lahko svetuje v zvezi s katerim koli predlogom za ukrepe s področja boja proti goljufijam;
- z objavo revizijskih poročil in mnenj pomaga Evropskemu parlamentu in Svetu EU pri izvajanju ene od njunih nalog, tj. nadzoru nad izvrševanjem proračuna Evropske unije.
Sodišče ima pravico dostopa do vseh podatkov, ki jih potrebuje za izvedbo svojih nalog. Revizije Sodišča so lahko opravljene na kraju samem v institucijah Evropske unije, v prostorih organov ali pravnih oseb, ki v imenu Unije upravljajo s sredstvi, ter v državah članicah in upravičenkah na vseh ravneh uprave, vse do končnega prejemnika sredstev EU. Sodišče nima sodnih pristojnosti, zato njegova poročila in mnenja niso pravno zavezujoča. Vendar pa delo Sodišča služi za izboljšanje finančnega poslovodenja tistih, ki so odgovorni za predpisovanje, upravljanje in vodenje programov in financ EU ter z namenom, da bi državljanom Unije zagotovilo kar največjo dodano vrednost.
Nadzoru Računskega sodišča so podvržene institucije Skupnosti in države članice kot tudi vsi organi, ki upravljajo s prihodki ali izdatki v imenu Skupnosti, in vse fizične ali pravne osebe, ki so bile deležne plačil iz proračuna Skupnosti. Sodišče za izvajanje svojih nalog preveri dokumentacijo vsake osebe ali organizacije, ki upravlja prihodke ali odhodke EU. Pogosto izvaja preglede na kraju samem. Nadzor v državah članicah se izvaja v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi ustanovami in službami, ki morajo Računskemu sodišču predložiti vse zahtevane dokumente ali podatke. Tako revizorji pogosto obiščejo in preverijo druge institucije EU, države članice in vse države, ki prejemajo finančna sredstva EU. Čeprav delo Sodišča v veliki meri zadeva denar, za katerega je odgovorna Komisija, dejansko 90 odstotkov teh prihodkov in odhodkov upravljajo nacionalni organi.
Računsko sodišče samo po sebi nima nobenih pravnih pooblastil. Če revizorji odkrijejo goljufije ali nepravilnosti, o tem obvestijo Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). Kljub temu ima Evropsko računsko sodišče tudi pravico, da se obrne na Sodišče Evropskih skupnosti z namenom zaščititi svoje posebne pravice, ki jih ima glede na druge institucije EU.