Evropski parlament

Parlament je gonilna sila evropske politike. Je nekakšna osrednja dvorana za razprave, v kateri se izmenjujejo politična in nacionalna stališča vseh držav članic. Tako predstavlja točko, v kateri se poraja znatno število pobud za oblikovanje politik EU. Državljani Evropske unije na neposrednih volitvah vsakih pet let (naslednje so junija 2009) izvolijo Evropski parlament (EP), da zastopa njihove interese. Njegove korenine segajo v petdeseta leta dvajsetega stoletja, a le od leta 1979 državljani Evropskih skupnosti neposredno volijo svoje predstavnike v Parlamentu. Vsak državljan Evropske unije, ki je vpisan v volilni imenik, ima pravico voliti.

Parlament izraža demokratično voljo državljanov Unije (več kot 492 milijona prebivalcev) in zastopa njihove interese v razpravah z drugimi institucijami EU. Sedanji parlament, izvoljen junija 2004, ima 785 članov iz vseh 27 držav EU, pri čemer so se poslanci Bolgarije in Romunije pridružili forumu 1. januarja 2007, ko je bila izvedena zadnja širitev EU. Kot zanimivost, skoraj eno tretjino Parlamenta (238) predstavljajo poslanke.

Poslanci Evropskega parlamenta, tako imenovani 'evroposlanci', niso razvrščeni po državljanski pripadnosti, ampak v sedem vseevropskih političnih skupin. Teh sedem skupin zastopa vse poglede na evropsko združevanje, od takih, ki se zavzemajo za federalističen pristop, do odkritih evroskeptikov. Politične skupine EP, med katerimi sta največji Evropska ljudska stranka (Krščanski demokrati) in Evropski demokrati (EPP-ED) ter Evropski socialisti (PES), imajo glavno besedo pri parlamentarnih razpravah.

Delo Parlamenta je razdeljeno na dve glavni stopnji: 

• Priprava na plenarno zasedanje - Evroposlanci to počnejo v različnih parlamentarnih odborih, ki so specializirani za posebna področja dejavnosti EU. O temah za razpravo se pogovarjajo tudi politične skupine.
• Plenarno zasedanje - Na teh zasedanjih, ki naj bi se jih udeležilo vseh 786 poslancev Evropskega parlamenta, Parlament prouči predlagano zakonodajo in glasuje o spremembah, preden sprejme odločitev glede celotnega besedila. Druge točke na dnevnem redu lahko zajemajo "sporočila" Sveta oziroma Komisije ali vprašanja o dogajanju v Evropski uniji in po svetu.

Parlament med drugim aktivno sodeluje predvsem na področjih varstva okolja, pravic potrošnikov, enakih možnosti, dostopa do znanja, carinskega sodelovanje, prometa, boja proti nezakonitemu priseljevanju ter prostemu pretoku blaga, kapitala, storitev in ljudi. Aktivno vlogo ima tudi pri razpravah o prihodnosti Evrope.

Sedež

Evropski parlament deluje v treh mestih: Bruselj (Belgija), Luksemburg (Luksemburg) in Strasbourg (Francija). Srečanja celotnega Parlamenta, imenovana 'plenarna zasedanja', se odvijajo v Strasbourgu in v Bruslju, in sicer dvanajst mesečnih plenarnih zasedanj poteka v Strasbourgu (en teden), dodatnih šest pa v Bruslju (največkrat samo 2 dni). Tudi odbori zasedajo v Bruslju. V Luxembourgu pa so nameščene upravne pisarne (generalni sekretariat).

Naloge Evropskega parlamenta

Parlament ima tri glavne naloge:

1. Sprejemanje evropske zakonodaje - skupaj s Svetom EU na številnih področjih evropske politike. Dejstvo, da EP neposredno izvolijo državljani, pomaga zagotavljati demokratično legitimnost evropske zakonodaje. (več o zakonodajnem postopku)
2. Parlament opravlja demokratični nadzor nad vsemi institucijami EU, zlasti Komisijo, saj le-ta ne more nastopiti svojega mandata brez potrditve s strani Parlamenta, oziroma lahko svoj mandat izgubi ob izglasovanju nezaupnice Komisiji kot celoti. (več o pristojnosti demokratičnega nadzora)
3. Pooblastila glede proračuna. Skupaj s Svetom EU je Parlament pristojen za sprejem in nadzor izvajanja skupnega letnega proračuna EU ter lahko tako vpliva na porabo finančnih sredstev in s tem politične prioritete EU. (več o proračunskem postopku)