Evropska komisija

Izraz "Evropska komisija" se najprej nanaša na 27 komisarjev in komisark, ki so imenovani za vodenje institucije in odločanje. Za obdobje petih let jih predlagajo vlade 27 držav EU, po enega na državo, preden pa začnejo svoj mandat, jih potrdi še Evropski parlament, ki jim tako podeli oziroma vzpostavi njihovo demokratično legitimnost. Komisarji prisežejo pred Sodiščem Evropskih skupnosti, v prisegi pa je še posebej izpostavljena njihova obveza k neodvisnosti. Komisijo, katere petletni mandat se je začel novembra 2004, vodi Portugalec José Manuel Barroso, aktualni slovenski evropski komisar pa je Janez Potočnik, odgovoren za področje znanosti in raziskav. Vsi člani Komisije so zavezani delovati v interesu Unije kot celote in od nacionalnih vlad ne smejo prejemati nikakršnih navodil oziroma biti tarča vplivov, ki bi ogrozili njihovo avtonomno naravo.

A "Komisija" niso le komisarji, temveč organizacija, ki šteje 25.000 zaposlenih, tj. upravni uradniki, strokovnjaki, prevajalci, tolmači in pisarniško osebje, ki opravljajo vsakodnevno delo Komisije. Zaposleni delujejo v sklopu delovnih oddelkov, imenovanih "generalni direktorati" (GD), ki so odgovorni za oblikovanje in izvajanje določenega področja politik v pristojnosti Evropske unije. Vsak GD je neposredno odgovoren enemu od komisarjev. Glede na število zaposlenih je Komisija približno tako velika kot lokalni upravni organ srednje velikega evropskega mesta. S tega vidika se denar evropskega davkoplačevalca porablja smotrno.

Večina zaposlenih pri Komisiji je v Bruslju, čeprav jih več kot 2.500 dela v Luxembourgu, Komisija pa ima predstavništva tudi v vseh 27 državah EU, poleg tega pa vodi več kot 100 delegacij (angl.)  po vsem svetu, ki obravnavajo zadeve, kot so trgovina, razvoj in človekoljubna pomoč.

Postopek imenovanja Komisije

Nova Komisija se imenuje vsakih pet let, in sicer v šestih mesecih od volitev v Evropski parlament. V veljavi je naslednji postopek:

• vlade držav članic se dogovorijo, koga bodo imenovale za novega predsednika Komisije;
• parlament potrdi kandidata za predsednika Komisije;
• potrjeni kandidat za predsednika Komisije v pogovoru z vladami držav članic izbere ostale člane Komisije;
• Svet EU s kvalificirano večino sprejme seznam predlaganih oseb in ga predloži Evropskemu parlamentu v odobritev;
• Parlament opravi razgovore z vsako predlagano osebo in izglasuje celotno ekipo;
• ko Evropski parlament z glasovanjem potrdi novo Komisijo, jo Svet uradno imenuje s kvalificirano večino.

Sedanji mandat Komisije traja do 31. oktobra 2009.

Odgovornost Evropske komisije

Komisija je neodvisna od nacionalnih vlad. Njena naloga je zastopati in se zavzemati za interese EU kot celote. A Komisija ostaja politično odgovorna Parlamentu, ki lahko razpusti celotno Komisijo z izglasovanjem nezaupnice. Če to zahteva predsednik Komisije in pod pogojem, da se s tem strinjajo drugi komisarji, mora posamezni član Komisije odstopiti.

Komisija se tudi udeležuje sej Parlamenta, na katerih mora razložiti in utemeljiti svoje politike. Prav tako redno odgovarja na pisna in ustna vprašanja evroposlancev. 

Naloge Evropske komisije

1. Predlaganje nove zakonodaje
   Komisija ima "pravico do pobude". To pomeni, da je samo Komisija odgovorna za oblikovanje predlogov za novo evropsko zakonodajo, ki jih predloži Parlamentu in Svetu EU. Cilj teh predlogov je oziroma mora biti varovanje interesov Unije in njenih državljanov, in ne interesov posamičnih držav ali gospodarskih sektorjev.

   Preden Komisija oblikuje kakršen koli predlog, mora biti seznanjena z novimi razmerami in problemi, ki nastajajo po Evropi, in mora razmisliti, ali je zakonodaja EU najboljši način, kako se z njimi spopasti. Zato je Komisija v nenehnem stiku s številnimi interesnimi skupinami in z dvema svetovalnima organoma - Ekonomsko-socialnim odborom ter Odborom regij. Prav tako ostaja dovzetna za mnenja nacionalnih parlamentov in vlad.

   Komisija predlaga ukrepanje na ravni EU le, če meni, da problema ni mogoče učinkoviteje rešiti z ukrepanjem na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. To načelo, po katerem se zadeve obravnavajo na najnižji možni a učinkoviti ravni, se imenuje "načelo subsidiarnosti ".

   Če Komisija sklene, da je potrebna zakonodaja EU, oblikuje zakonodajni predlog, za katerega meni, da bo učinkovito obravnaval vprašanje in zadovoljil kar najširši spekter interesov. Ker želi Komisija v zakonodaji učinkovito obravnavati in predvideti vse možne tehnične podrobnosti, se tudi posvetuje s strokovnjaki iz svojih različnih odborov in skupin.

2. Izvajanje politik in izvrševanje proračuna EU
   Kot izvršilni organ Evropske unije je Komisija odgovorna za upravljanje in izvrševanje proračuna EU. Večino sredstev dejansko porabijo nacionalni in lokalni organi, vendar je za nadzorovanje porabe odgovorna Komisija - pod budnim očesom Računskega sodišča. Skupni cilj obeh institucij je zagotoviti dobro finančno poslovodenje EU. Pri tem pa pomembno vlogo igra tudi Evropski parlament, ki edini lahko Komisiji podeli razrešnico za izvrševanje proračuna, in sicer le če je zadovoljen z letnim poročilom Računskega sodišča.

   Komisija mora prav tako upravljati politike, ki jih sprejmeta Parlament in Svet EU, kot je na primer skupna kmetijska politika. Nazoren primer je tudi konkurenčna politika, pri kateri Komisija lahko odobri ali prepove združevanje podjetij. Komisija mora, med drugim, tudi zagotoviti, da države EU ne subvencionirajo svoje industrije na način, ki bi izkrivljal konkurenco.

3. Uveljavljanje evropske zakonodaje
   Komisija ima vlogo "varuha Pogodb". To pomeni, da je skupaj s Sodiščem Evropskih skupnosti odgovorna za zagotavljanje pravilne uporabe zakonodaje EU v vseh državah članicah. Če ugotovi, da država EU ne uporablja zakonodaje EU in torej ne izpolnjuje svojih pravnih obveznosti, Komisija ukrepa, da se stanje popravi. Najprej sproži pravni postopek, ki se imenuje "postopek za ugotavljanje kršitev". To pomeni, da pošlje vladi uradno pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj meni, da njeno delovanje oziroma nedelovanje krši zakonodajo EU, v obvestilu pa tudi določi datum, do katerega je potrebno Komisiji poslati podroben odgovor. Če se z opisanim postopkom stanje ne uredi, Komisija zadevo preda Sodišču Evropskih skupnosti, ki je pristojno za izrekanje kazni. Sodbe Sodišča so zavezujoče za države članice in institucije EU.

4. Zastopanje EU na mednarodnem prizorišču
   Evropska komisija je pomemben glasnik Evropske unije na mednarodnem prizorišču. Državam članicam omogoča, da govorijo "z enim glasom" na mednarodnih forumih, kot je med drugim Svetovna trgovinska organizacija (WTO). Komisija je odgovorna tudi za pogajanja o mednarodnih sporazumih v imenu EU.

Organizacija dela

Predsednik Komisije odloča, kateri komisar bo odgovoren za katero področje politike, in po potrebi v času mandata Komisije te odgovornosti prerazporedi. Komisija se sestane v Bruslju enkrat na teden, ponavadi ob sredah. Vsako točko na dnevnem redu predstavi komisar, ki je odgovoren za zadevno področje, potem pa celotna ekipa sprejme skupno odločitev o tej točki.

Osebje Komisije je razdeljeno na oddelke, ki se imenujejo "generalni direktorati" (GD) in "službe" (na primer Pravna služba). Vsak generalni direktorat je odgovoren za določeno politično področje, vodi pa ga generalni direktor, ki odgovarja enemu od komisarjev. Za splošno usklajevanje je odgovoren Generalni sekretariat, ki organizira tudi tedenske seje Komisije. Vodi jo generalni sekretar, ki je neposredno odgovoren predsedniku Komisije. Generalni direktorati so pravzaprav tisti, ki načrtujejo in pripravljajo osnutke zakonodajnih predlogov Komisije, vendar postanejo ti predlogi uradni šele takrat, ko jih Komisija sprejme na svoji tedenski seji.

Postopek oblikovanja zakonodajnih postopkov:
Vzemimo na primer, da Komisija opazi potrebo po zakonodaji EU, ki bi preprečevala onesnaževanje rek v Evropi. Generalni direktorat za okolje oblikuje predlog, ki temelji na obsežnem posvetovanju z evropsko industrijo in kmeti, ministrstvi za okolje v državah članicah ter okoljskimi organizacijami. O osnutku se pogovori tudi z drugimi oddelki Komisije, preverita pa ga še Pravna služba ter Generalni sekretariat. Ko je predlog popolnoma nared, je uvrščen na dnevni red naslednje seje Komisije. Če predlog podpre vsaj 14 od 27 komisarjev, ga Komisija sprejme in ima brezpogojno podporo celotne skupine. Ta dokument se nato pošlje v obravnavo Svetu in Evropskemu parlamentu.