Evropska centralna banka

Evropska centralna banka (ECB) je bila ustanovljena leta 1998 s Pogodbo o Evropski uniji in ima sedež v Frankfurtu (Nemčija). Njena temeljna naloga je upravljanje evra, poleg tega pa je odgovorna tudi za oblikovanje in izvajanje monetarne politike EU. Evropska centralna banka deluje povsem neodvisno in tako niti ECB, niti nacionalne centralne banke niti kateri koli član njihovih organov odločanja ne sme prositi oziroma sprejeti navodil bodisi evropskih bodisi nacionalnih organov oblasti. Institucije EU in vlade držav članic morajo spoštovati to načelo in ne smejo poskušati vplivati na Evropsko centralno banko ali na nacionalne centralne banke. 

Naloge ECB

Ena izmed glavnih nalog Evropske centralne banke je vzdrževanje stabilnosti cen na območju evra, da inflacija ne bi spodkopala kupne moči evra. V praksi to pomeni, da se ECB trudi zagotoviti, da je rast cen življenjskih potrebščin letno nižja od dveh odstotkov. To ECB počne na dva načina:

• z nadzorovanjem denarne ponudbe, saj če denarna ponudba presega ponudbo blaga in storitev, bo prišlo do inflacije;
• s spremljanjem gibanja cen in presojo tveganja, ki ga ta gibanja predstavljajo za stabilnost cen na območju evra.

Nadzorovanje denarne ponudbe med drugim pomeni tudi določanje obrestnih mer na celotnem območju evra. To je verjetno najbolj znana dejavnost ECB.

Poleg opisane denarne politike, pa je ECB odgovorna še za:

• opravljanje deviznih poslov;
• hranjenje in upravljanje uradnih deviznih rezerv držav članic območja evra (Nacionalne centralne banke Evrosistema so na ECB prenesle devizne rezerve v višini 40 milijard evrov (od tega 85% v imetjih v tuji valuti in 15% v zlatu) in v zameno pridobile obrestonosne terjatve do ECB. Preostale devizne rezerve Evrosistema imajo in upravljajo nacionalne centralne banke, vendar posle z njimi ureja Evrosistem);
• podpiranje nemotenega delovanja plačilnih sistemov;
• ima izključno pravico, da dovoli izdajo bankovcev v območju evra;
• v sodelovanju z nacionalnimi centralnimi bankami od nacionalnih oblasti ali neposredno od gospodarskih subjektov pridobi statistične podatke, ki so potrebni za izpolnjevanje nalog;
• prispeva k nemotenemu izvajanju politik pristojnih organov glede skrbnega nadzora kreditnih institucij in stabilnosti finančnega sistema;
• nadzira likvidnost z nakupom in prodajo vrednostnih papirjev ali s kreditnimi posli z bankami ali udeleženci denarnega trga ali z določitvijo obveznih rezerv, ki jih morajo imeti kreditne ustanove v nacionalnih centralnih bankah ali v ECB;
• sodeluje z ustreznimi ustanovami, organi in forumi, tako v okviru EU kot izven njega;
• izvaja nadzor skrbnega in varnega poslovanja kreditnih ustanov.

ECB ima tudi posvetovalno in zakonodajno vlogo, saj se z njo - o zadevah v njeni pristojnosti - posvetujejo evropske institucije ali oblasti držav članic pri izvajanju svojih zakonodajnih nalog. Institucijam EU tudi predstavi mnenja o vprašanjih, ki zadevajo njena področja delovanja. ECB ima tudi pravico do zakonodajne pobude na področjih monetarne politike in celo sprejema uredbe, kolikor so potrebne za izvedbo nalog, ki so ji zaupane.

Organizacija dela

Evropska centralna banka pri opravljanju svojih nalog sodeluje z "Evropskim sistemom centralnih bank" (ESCB), ki zajema vseh 27 držav EU. Do današnjega dne je le trinajst od teh držav uvedlo evro. Te skupaj tvorijo "območje evra", njihove centralne banke pa skupaj z Evropsko centralno banko tvorijo "Evrosistem". Evropska centralna banka ob tesnem sodelovanju z nacionalnimi centralnimi bankami pripravlja in uresničuje odločitve, ki so jih sprejeli organi odločanja v Evrosistemu - Svet ECB, Izvršilni odbor in Razširjeni svet. 

Svet ECB

Svet ECB je najvišji organ odločanja Evropske centralne banke. Vključuje šest članov Izvršilnega odbora in guvernerje vseh trinajstih centralnih bank območja evra. Predseduje mu predsednik Evropske centralne banke. Glavna naloga Sveta ECB je opredeliti monetarno politiko območja evra in še zlasti določiti obrestne mere, po katerih lahko komercialne banke dobijo denar od centralne banke. Organ sprejema odločitve z navadno večino, vsak član pa ima pravico veta. V primeru neodločenega izida glasovanja je odločilen glas predsednika. Pri odločanju o finančnih zadevah, kot so npr. vpis kapitala ECB, prenos deviznih rezerv ali razporeditev denarnih prihodkov, so glasovi tehtani v skladu z deleži nacionalnih centralnih bank v vpisanem kapitalu ECB. Svet ECB se sestaja dvakrat mesečno. Čeprav imajo pravico do glasovanja le člani Sveta ECB, se lahko zasedanj udeležita tudi predsednik Sveta EU in član Evropske komisije.

Izvršilni odbor

Odbor sestavljajo predsednik Evropske centralne banke, podpredsednik in štirje drugi člani, ki so imenovani izmed oseb z ugledom in poklicnimi izkušnjami na denarnem in bančnem področju, in sicer na priporočilo Sveta EU, ki se o tem predhodno posvetuje z Evropskim parlamentom in Svetom ECB, ter s soglasjem vlad območja evra na ravni voditeljev držav ali vlad. Člani Izvršilnega odbora so imenovani za mandat osmih let, ki ga ni mogoče obnoviti. Odbor se običajno sestaja enkrat tedensko.

Izvršilni odbor je odgovoren za uresničevanje monetarne politike, kakor jo je določil Svet ECB, ter za dajanje navodil nacionalnim centralnim bankam. Pripravlja tudi sestanke Sveta ECB in je odgovoren za tekoče poslovanje Evropske centralne banke.

Razširjeni svet

Razširjeni svet je tretji organ odločanja Evropske centralne banke. Sestavljajo ga predsednik in podpredsednik ECB ter guvernerji nacionalnih centralnih bank vseh držav članic EU. Preostali člani Izvršilnega odbora, predsednik Sveta EU in član Evropske komisije se sicer lahko udeležijo zasedanj Razširjenega sveta, vendar nimajo pravice do glasovanja. Razširjeni svet prispeva k svetovalnemu in usklajevalnemu delu Evropske centralne banke ter pomaga pri pripravah na širitev območja evra in pri zbiranju statističnih podatkov. Običajno se sestane v Frankfurtu vsak tretji mesec. Razširjeni svet bo svoje naloge opravljal le dokler ne bodo vse države članice EU uvedle evra kot svoje valute.