Grb Republika Slovenija
Vladni portal z informacijami o življenju v Evropski uniji

Gospodarstvo in finančne zadeve

Drugi člen Rimske pogodbe je zastavil naslednji cilj Evropske gospodarske skupnosti: "v vsej Skupnosti spodbujati skladen razvoj gospodarskih dejavnosti, stalno in uravnoteženo gospodarsko rast, povečano stabilnost, pospešeno višanje življenjske ravni in tesnejše odnose med državami, ki jih združuje". To je bilo možno doseči s sprostitvijo mej, ki je omogočila prost pretok oseb, blaga in storitev znotraj EU, ter z razvojem solidarnosti med državami članicami s pomočjo skupnih politik in finančnih instrumentov.

Carinska unija

Carinska unija je bila eden prvih mejnikov EU. Z njo je bila ukinjena carina na notranjih mejah in vzpostavljen enoten sistem za obdavčitev uvoza iz držav nečlanic. Kontrola na notranjih mejah je postopoma izginila. Carinike sedaj srečujemo le še na zunanjih mejah EU.

Enotni trg

Več kot deset let po njegovi vzpostavitvi je evropski enotni trg nekaj samoumevnega. Po odpravi ovir se ljudje, blago, storitve in denar znotraj Unije gibljejo tako prosto kot znotraj posamezne države članice. V kolikor želimo, lahko zaradi dela ali užitka prečkamo notranje meje EU, ali pa ostanemo doma in izbiramo med pestro ponudbo izdelkov iz celotne Evropske unije. Odprava nacionalnih omejitev je omogočila več kot 15 milijonom Evropejcem, da opravljajo delo ali preživljajo svoj pokoj v drugi državi članici. Štiri svoboščine gibanja - blaga, storitev, ljudi in kapitala - so korenito vplivale na življenje vsakega državljana Evropske unije.

Enotni trg je uspeh Unije, ki je po podatkih Komisije od leta 1993 ustvaril 2,5 milijona novih delovnih mest in vložil več kot 800 milijard evrov v povečanje blaginje. Odprtje nacionalnih trgov EU je znižalo cene za potrošnike - od telefonskih pogovorov do cen letalskih prevozov. Povečala se je izbira blaga in storitev, podjetja, ki prodajajo svoje izdelke na enotnem trgu, pa imajo neomejen dostop do 493 milijonov potrošnikov v Evropski uniji, kar jim omogoča, da dosežejo ekonomijo obsega in produktivnost, na podlagi katerih se lahko oblikujejo nižje cene.

Podjetištvo in Konkurenca

Če naj EU dovoli prost pretok blaga, storitev, oseb in denarja znotraj enotnega trga, je potrebno poskrbeti tudi za pravila, ki naj bi zagotavljala lojalno konkurenco. Politika EU na področju podjetništva in industrije želi zagotoviti poštene in enake pogoje konkurence in trgovanja za vsa podjetja, spremeniti Evropo v privlačen kraj za naložbe in delo ter omogočiti rast industrijskih panog, ki temeljijo na znanju in inovativnosti.

Davki

EU urejanje davkov prepušča državam članicam, skupno so določena le načela, po katerih se morajo države članice ravnati. Tako na primer vlade držav članic nosijo izključno odgovornost za raven neposrednega obdavčevanja, tj. davka na osebne prejemke in na dobičke podjetij. To nacionalno avtonomijo podpirajo pravila EU, ki zahtevajo soglasje vseh 27 držav članic glede katere koli odločitve o davčnih zadevah.

Povezave

Notranji trg