Ideja o postopnem večjem ekonomskem in monetarnem povezovanju držav članic je bila prisotna že ob samih začetkih evropskega povezovanja v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Z uveljavitvijo Enotnega evropskega akta leta 1986, v katerem je vzpostavitev ekonomske in monetarne unije (EMU) prvič izrecno omenjena, se je ta ideja približala uresničitvi in bila leta 1999 z uvedbo evra kot knjižnega denarja tudi uresničena.
EMU danes temelji na skupni valuti in denarni politiki ter koordinaciji ekonomskih politik. Države članice EU morajo ravnati v skladu z naslednjimi načeli:
- načelo stabilnih cen
- načelo zdravih javnih financ in denarnih pogojev
- načelo vzdržne plačilne bilance.
Faze nastajanja EMU
Nastajanje EMU, katere osrednji cilji so usklajevanje gospodarskih politik držav članic, skupna denarna politika in uvedba evra, je potekalo v treh fazah:
- prva faza se je začela julija 1990, zaznamovalo pa jo je predvsem tesnejše usklajevanje gospodarskih politik držav članic Evropske unije ter odprava omejitev pri pretoku kapitala;
- druga faza se je začela januarja 1994 z ustanovitvijo Evropskega monetarnega inštituta, predhodnika Evropske centralne banke;
- tretja faza se je začela 1. januarja 1999 z uvedbo nove enotne valute evro kot knjižnega denarja ter s prenosom pristojnosti vodenja denarne politike na Evrosistem. Delovati je začela tudi Evropska centralna banka (ECB), ki je bila sicer ustanovljena 1. junija 1998.
- četrta faza, v katero so države območja evra vstopile 1. januarja 2002, je uvedba kovancev in bankovcev evra. Začne se obdobje, ko se nacionalne valute umikajo iz obtoka, konča pa se 28. februarja 2002. Od takrat naprej je evro edino zakonito plačilno sredstvo v državah, ki spadajo v območje evra.
Institucije Ekonomske in monetarne unije
Osrednja institucija Ekonomske in monetarne unije je Evropska centralna banka
s sedežem v Frankfurtu. Skupaj s centralnimi bankami držav, ki so evro
že uvedle, ECB deluje v okviru Evrosistema. Slednji je od 1. januarja
1999 dalje odgovoren za določanje in izvajanje denarne politike za
območje evra.
Evropski sistem centralnih bank (ESCB) sestavljajo ECB in nacionalne centralne banke vseh držav članic EU. Nacionalne centralne banke držav članic EU, ki niso uvedle evra, so sicer del ESCB in imajo v okviru tega sistema poseben status: še vedno lahko vodijo svojo monetarno politiko ter niso udeležene v procesu odločanja in izvajanja skupne monetarne politike.
Vse dokler obstajajo države članice EU, ki niso uvedle evra, bosta Evrosistem in ESCB delovala sočasno.
Na področju EMU delujejo še naslednji organi:
- ECOFIN - Svet EU v sestavi ministrov, pristojnih za finance in gospodarstvo. Ukvarja se z zadevami, ki so povezane z EMU, kar med drugim vključuje koordinacijo ekonomskih politik držav članic EU, nadzor nad fiskalnimi politikami in zadeve, povezane z evrom.
- Evroskupina, ki jo sestavljajo ministri za finance in gospodarstvo iz tistih držav članic, ki so uvedle evro. Predstavlja neformalni forum za izmenjavo mnenj in razpravo o zadevah, povezanih z EMU;
- Generalni direktorat za gospodarske in ekonomske zadeve v okviru Evropske komisije;
- Odbor za ekonomske in denarne zadeve v okviru Evropskega parlamenta;
- Evropski komisar za ekonomske in monetarne zadeve je Joaquin Almunia.