Evro
Evro v Sloveniji
Slovenci smo evro uvedli 1. januarja 2007 in se kot
prva nova država članica pridružili državam v območju evra. Prehod
s tolarja na evro je potekal hitro in gladko in brez večjih težav, saj
smo bili z evrom že seznanjeni, imeli do uvedbe zelo pozitiven odnos
in pričakovali predvsem pozitivne ekonomske učinke. S koncem junija
2007 se je izteklo tudi obdobje dvojnega označevanja cen, vendar so
nekateri trgovci sklenili dvojno označevanje še podaljšati.
O evru in njegovih ekonomskih učinkih
Evro je enotna valuta Evropske unije, katere bankovci in kovanci so prišli v splošno rabo 1. januarja 2002. Zadnji državi, ki sta se januarja 2008 pridužili državam v območju evra, sta Ciper in Malta. Evro je tako nadomestil 15 nacionalnih valut, ki so bile skozi stoletja v mnogih državah simboli in nosilci nacionalne suverenosti. Če smo Slovenci imeli tolar relativno kratek čas, tj. dobrih 15 let, so Grki svojo drahmo uporabljali že pred 2.500 leti.
Uvedba evra je mejnik v razvoju Unije in največja monetarna sprememba v zgodovini sodobne Evrope. Evro udejanja ekonomsko in monetarno unijo. Gradi na uspehu enotnega trga in precej prispeva h gospodarski stabilnosti, potrebni za večjo rast. Povečuje konkurenco in inovacije, koristi potrošnikom in sprošča sredstva za druga področja, kot sta socialno varstvo in izobraževanje. Poleg tega politično in gospodarsko krepi Evropo ter kot stabilna mednarodna valuta prispeva k stabilnosti globalnega gospodarstva.
Z nekaj zaporednimi širitvami je velikost območja, ki ga pokriva EU, postala njena velika konkurenčna prednost, kar se kaže predvsem v koristih, ki jih enotni trg prinaša državam članicam. Od ustanovitve EU se je trgovina znotraj povezave močno povečala, ustvarjenih je bilo več kakor 900 milijard evrov dobička in 2,5 milijona novih delovnih mest, povečale so se naložbe v tujino, EU pa je postala bolj konkurenčna na mednarodnih trgih.
Evro, ki je enotna valuta enotnega trga in bistveno prispeva k večji ekonomski učinkovitosti ter stabilnosti, te koristi še povečuje:
- Zaradi stabilnosti cen in nizke inflacije potrošnike manj skrbi njihov ekonomski položaj, industriji pa omogoča boljše dolgoročno načrtovanje in zagotavlja večjo socialno kohezijo.
- Gospodarskim politikam držav članic koristi večstranski nadzor in proračunska disciplina.
- Potrošnikom in gospodarskim družbam koristi močan evro, saj to prispeva k večji konkurenci med posojevalci in k zniževanju obrestnih mer. Na ta način sproščen kapital se lahko usmeri na druga področja.
- Podjetjem skupna valuta znižuje stroške čezmejnega poslovanja in spodbuja trgovanje, saj pri poslovanju znotraj območja evra ni več tveganj, povezanih z nihanjem menjalnih tečajev. Z uvedbo evra pridobi celotni industrijski sektor, saj prosti pretok kapitala, ki ga uvedba skupne valute še bolj spodbudi, precej prispeva k povečanju neposrednih vlaganj v tujino.
Pridružitev območju evra
Ko je leta 1999 evro kot knjižni denar oziroma nekakšno
"virtualno valuto" (bankovci in kovanci evra so prišli v
splošno rabo 1. januarja 2002) uvedlo prvih 11 držav Evropske unije
(kasneje, tj. leta 2001, se je pridružila še Grčija), so države
članice EU še imele možnost, da so se odločile, ali bodo prevzele evro
ali ne. Velika Britanija in Danska sta se tako odločili ohraniti svoj
funt oziroma krono, izpogajali pa sta si tudi posebno pravico, ki jima
daje možnost, da jima evra ni potrebno uvesti, četudi izpolnjujeta
maastrichtska konvergenčna merila. Švedska pa meril za uvedbo evra
formalno še ne izpolnjuje, saj ostaja zunaj mehanizma deviznih tečajev
(ERM II).
Za države članice, ki so v EU vstopile po letu 2002, te možnosti izbire nimajo. Vse morajo svojo gospodarsko in denarno politiko voditi tako, da bodo čim prej izpolnjevala maastrichtska konvergenčna merila in se tako pripravile na uvedbo evra.

