Na izredni seji je 1. februarja 2005 Državni zbor Republike Slovenije ratificiral Pogodbo o ustavi za Evropo. Tako je Slovenija - po Litvi in Madžarski - postala tretja država članica EU, ki je opravila ratifikacijo te ustavne pogodbe.
Osnutek te mednarodne pogodbe, ki je odraz političnega razvoja in integracije evropskih držav, je pripravila Konvencija o prihodnosti Evrope - evropski forum sestavljen iz vladnih in parlamentarnih predstavnikov iz vseh držav članic EU ter predstavnikov iz vrst Evropskega parlamenta in Evropske komisije, ki je v letu 2003 predlagala rešitve za vse pereče probleme, ki jih je izpostavila Deklaracija, priložena k Pogodbi iz Nice in kasneje Laekenska deklaracija kot ovire pri političnem združevanju evropskega kontinenta.
Pogodba o ustavi za Evropo ali enostavneje evropska ustava je v večini ažurirana verzija dosedanjih temeljnih pogodb in njihovih revizij, na katerih od svoje ustanovitve leta 1958 sloni današnja Evropska skupnost ter od leta 1993 Evropska unija. V njo je vključena tudi Listina o temeljnih pravicah Evropske unije. To je pomemben del pogodbe za naše državljane ker sklop civilnih, političnih, socialnih in ekonomskih pravic postaja pravno zavezujoč v EU. Ustava prinaša tudi drugih novosti, tako v institucionalnem delu kot tudi pri izvajanju politik. Uvaja predsednika Evropskega sveta s petletnim mandatom in zunanjega ministra EU za odnose z ostalim svetom. Sprejemanje odločitev bo vse bolj potekalo z večino in ne več s soglasjem, Evropska komisija se bo postopoma skrčila, teža Evropskega parlamenta pa okrepila. Z ustavo pa dobijo države članice tudi možnost izstopa iz EU.
Ustavna pogodba naj bi po opravljeni ratifikaciji v vseh državah članicah EU predvidoma stopila v veljavo 1. novembra 2006.
