V Rimu je 29. oktobra bila
podpisana Pogodba o ustavi za Evropo, ki jo je Evropski svet sprejel
junija letos. Podpis pogodbe je še en majhen korak k združevanju
Evrope. Slovesno dejanje je bilo v isti dvorani, kjer so pred pol
stoletja predsedniki držav in vlad takratne šesterice podpisali
Pogodbo o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti.
Da bo Ustava stopila v veljavo jo morajo še ratificirati vse države članice.
Pregled stanja ratifikacije v državah članicah
Osnovna vprašanja in odgovori:
Zakaj Evropska ustava?
Ustava vsebuje vsa temeljna načela Evropske Unije v enem samem dokumentu, ki je na ta način lažje razumljiv vsakemu evropskemu državljanu. Nadomešča obstoječe pogodbe in povzema dosedanji napredek v procesu združevanja Evrope. Zakaj jo imenujemo Ustava in ne več pogodba? Zato, ker njeno besedilo določa vrednote in cilje Evropske unije ter, zahvaljujoč vključitvi Listine temeljnih pravic, tudi pravice državljanov. Je torej več kot zgolj mednarodna pogodba in predstavlja močan simbol evropske enotnosti.
Bomo imeli evropski državljani svoj glas?
Ustava daje evropskim državljanom pravico do pobude. Vsaj milijon Evropejcev iz držav članic lahko vloži skupno pobudo, na podlagi katere Komisija poda predlog za izpolnitev. S tem je prišlo do povečanja pravic, ki so povezane z evropskim državljanstvom.
Kdo bo predstavljal EU na mednarodni ravni?
Ustava uveljavlja novo funkcijo ministra za zunanje zadeve EU, ki bo v svetu zastopal EU kot celoto. Tako naj bi bilo sporočilo EU jasnejše, obenem pa bi se okrepila njena vloga v mednarodnih odnosih.
Kdo bo vodil EU?
EU bosta tudi v prihodnje vodili dve osebi: na eni strani predsednik Evropske komisije, ki predstavlja interese Evropske unije, na drugi strani pa predsednik Evropskega sveta, ki predstavlja interese držav članic. Velika novost je prav predsednik Evropskega sveta, ki bo izvoljen za obdobje dveh let in pol.
Ali Ustava daje Uniji nove pristojnosti?
Ustava spoštuje obstoječo delitev pristojnosti med državami članicami na eni strani in EU na drugi strani. Razmejevanje je zdaj poenostavljeno, saj Ustava natančneje razdeli pristojnosti med tri kategorije, da se ne bi med sabo prekrivale. Izključne pristojnosti EU ostajajo iste. Skupne pristojnosti sedaj dodatno vključujejo območja svobode, varnosti in pravice. V domeno dopolnilnih in podpornih dejavnosti pa so bili dodani šport, upravno sodelovanje, turizem in civilna zaščita, ki so jih doslej urejale države same.
Več na to temo najdete v poglavju Ustava.
