Energetsko-podnebni paket

Ozadje sprejemanja energetsko-podnebnega paketa

V zadnjem desetletju je postalo jasno, da v luči povečanega povpraševanja po energiji, poviševanjem cen nafte, negotovosti glede oskrbe z energijo ter globalnega segrevanja ozračja, povečanja porabe energije ne moremo več jemati kot samoumevnega.

Evropska unija (EU) si zaradi tega prizadeva za zmanjševanje negativnih učinkov podnebnih sprememb ter za oblikovanje skupne energetske politike. Evropska komisija je zato 23. januarja 2008 sprejela predlog Direktive o spodbujanju energije iz obnovljivih virov, ki naj bi v veljajo prišla predvidoma leta 2010.

Evropska unija se mora intenzivneje lotiti zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, poleg tega pa se Unija se sooča z naraščajočo odvisnostjo od uvoza energije. Zaradi tega je potrebno poiskati lastne alternativne vire energije, ki bi to odvisnost zmanjšale in zagovorile stalnost in stabilnost dobave energije.

Januarja leta 2007 je Evropska komisija predložila predlog energetskega paketa Energija za spreminjajoči se svet, s katerim je predlagala obsežen paket ukrepov za izboljšanje energetske politike z namenom boja proti podnebnim spremembam ter okrepitve energetske varnosti in konkurenčnosti EU. Predlog Komisije vključuje:

• obvezo EU, da doseže znižanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 20 odstotkov do leta 2020 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 ter za 30 odstotkov do leta 2020, v primeru sklenitve obsežnega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah;
• obvezni cilj EU 20 odstotkov obnovljive energije do leta 2020, vključno s ciljem 10 odstotkov biogoriv.

Te zaveze so sprejeli tako Evropski parlament kot voditelji EU na zasedanju Evropskega sveta marca 2007. Evropski svet je nato pozval Komisijo, da predloži konkretne predloge za dosego predlaganih ciljev, s čimer naj se zagotovi zakonodajni okvir za zmanjšanje emisij.

Več o dosedanjih aktivnostih Evropske unije na področju energetike

Kaj določa energetsko-podnebni paket?

Januarja 2008 sprejeti paket je odgovor na poziv Evropskega sveta. Temeljni elementi novega paketa, ki ga je Evropska komisija sprejela 23. januarja 2008 so:

• predlog o spremembi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 275, 25.10.2003) in s tem razširitev sedanjega sistema trgovanja z emisijami, ki bo vključeval vse največje industrijske onesnaževalce in tudi več toplogredni plinov;
• zmanjševanje emisij za sektorje, ki jih evropski sistem trgovanja z emisijami (ETS) ne vključuje, pri čemer se upoštevajo razlike med državami;
• pravno zavezujoč cilj za vsako državo članico EU glede povečanja deležev obnovljivih virov energije v celotni porabi energije, skladno s predlogom Direktive o spodbujanju energije iz obnovljivih virov;
• nov pravni okvir za zajemanje in skladiščenje ogljika.

Evropska unija želi z energetsko-podnebnim paketom zmanjšati količine emisij toplogrednih plinov za vsaj 20 odstotkov do leta 2020 in za prav tako 20 odstotkov do leta 2020 povečati delež obnovljivih virov v rabi energije. Zmanjševanje emisij se naj bi stopnjevalo do 30 odstotkov leta 2020, tako da bi globalno povečanje povprečne temperature omejili na največ 2°C nad predindustrijsko ravnijo.

Opomniti je potrebno na dejstvo, da je delež obnovljive energije v končni rabi energije v EU trenutno 8,5-odstoten, kar pomeni, da bo za doseganje zastavljenih ciljev potrebne predvsem veliko naporov držav članic. Glede na to, da se možnosti za doseganje zastavljenih ciljev razlikujejo od ene do druge države članice, je Evropska komisija predlagala nacionalne akcijske načrte za povečevanje deleža obnovljivih virov energije.

Več o vlogi držav članic pri doseganju v paketu zastavljeni ciljev

Okoljski ministri držav članic Evropske unije so pod predsedstvom slovenskega ministra Janeza Podobnika na zasedanju Sveta EU 3. marca 2008 potrdili svojo zavezanost za sprejetje podnebno-energetskega zakonodajnega svežnja spomladi 2009. Ministri so v svojih sklepih poudarili pomembnost okoljskih politik, hkrati pa poudarili, da imajo države članice EU za uveljavljanje podnebno-energetskega svežnja zelo različne zmožnosti in okoliščine.

Voditelji vlad in držav članic EU so na vrhu Evropskega sveta med 13. in 14. marcem 2008 pod taktirko slovenskega predsedstva potrdili zavezo okoljskih ministrov, da bo političen dogovor o svežnju dosežen do konca leta 2008. Voditelji držav in vlad so potrdili velikopotezni časovni okvir sprejemanja svežnja in temeljna načela, na katerih naj bi bil zasnovan dogovor, hkrati pa so dali usmeritve za nadaljnje delo na tem področju. Kot je zapisano v zaključkih predsedstva, naj bi do sprejetja paketa prišlo najpozneje v začetku leta 2009.