Mednarodna skupina Združenih narodov o
podnebnih spremembah (IPCC) je že pred časom
sprejela poročilo, v katerem je ovrgla dvom o človeški odgovornosti za
klimatske spremembe in prišla do zaključka, da je za omejitev
katastrofalnih posledic globalnega segrevanja nujno ukrepati
takoj.
Tudi v Sloveniji smo v zadnjih letih priča posledicam podnebnih sprememb, ki jih povzročajo izpusti toplogrednih plinov in ki se med drugim kažejo v vse toplejšem vremenu. Deset najtoplejših let po letu 1850 je bilo med leti 1992 in 2006. Od devetih hudih suš v Sloveniji v zadnjih 40 letih jih je bilo kar šest v zadnjih 15 letih. Višja, za okoli dve stopinji Celzija od povprečja, je tudi povprečna temperatura rek ter Blejskega in Bohinjskega jezera, enako velja za temperaturo morja. Ogrožen je smučarski turizem, saj naj bi bila čez čas uspešna le še smučišča nad 1400 ali celo 1500 metri nadmorske višine.
Dvig povprečne svetovne temperature do 1,5 stopinje Celzija bi na globalni ravni lahko povzročil negativne posledice za zdravje zaradi vročinskih valov, poplav in suš, podhranjenost in nalezljive bolezni, pomanjkanje kakovostne vode in škodo zaradi neviht in poplav. Če bi se temperature dvignile od 1,5 do 3,5 stopinje, bi bilo veliko ljudi ogroženih zaradi poplavljanja obalnih območij, prihajalo bi do obsežnih izgub biotske raznovrstnosti, taljenje grenlandskih in zahodno-antarktičnih ledenih plaščev pa bi občutno dvignilo morsko gladino.
Zato je nujno znižati izpuste toplogrednih plinov, da bi omejili višanje temperature in njene nepredvidljive posledice za okolje in posledično za človeštvo. Pravočasno uvajanje biogoriv, obnovljivih virov energije, večja energetska učinkovitost, znatno zmanjšanje krčenja gozdov in ostali podobni koraki lahko ublažijo svetovno katastrofo. Danes je boj proti podnebnim spremembam ključna prioriteta okoljskih in energetskih programov EU, a tudi vi lahko z majhnimi dejanji prispevate svoj delež in ob tem prihranite nekaj evrov.
Nasveti, kako znižati porabo energije, prihraniti denar in znižati emisije CO2
 | Znižajte temperaturo na vašem termostatu za stopinjo ali dve. Znižanje sobne temperature za 1°C lahko zniža vaš račun za ogrevanje tudi do 10%. Ne višajte temperature, ko vas zazebe - oblecite jopico. Poleti zvišajte temperaturo na svoji klimatski napravi. |
 | Znižajte temperaturo svoje ogrevane sanitarne vode na 60°C. 14% celotne porabe vaše energije doma porabite za ogrevanje vode. |
 | Reciklirajte! Recikliran aluminij prihrani 90% energije, ki bi bila porabljena ob njegovi proizvodnji, kilogram predelane plastike prihrani 1,5 kg izpustov CO2. Kupujte večje embalaže, saj 3 pol-litrske plastenke pomenijo več odpadkov, večjo porabo energije in višje izpuste CO2 kot ena 1,5-litrska plastenka. |
 | Vedno ugasnite luči, ko zapustite sobo, ne glede na to, ali jo zapuščate za 3 minute ali 3 ure. |
 | Ne puščajte elektronskih naprav v pripravljenosti, tj. ugasnite televizijo na napravi in ne le z daljincem. Televizija v pripravljenost lahko porabi tudi do 5% energije v primerjavi s prižgano televizijo. To je 5% energije, od katere nimate nikakršne koristi, a jo kljub temu plačujete. Enako velja za vse ostale elektronske naprave. |
 | Uporabljajte energijsko varčne žarnice, saj vam lahko ena varčna žarnica v svoji življenjski dobi, ki je ponavadi 12-krat daljša od tiste navadnih žarnic, prihrani več kot 100 evrov oziroma 10 evrov na leto. |
 | Ponoči ugasnite svoje mobilnike. |
 | Perite perilo pri nižjih temperaturah, saj pranje pri 30°C, namesto pri 40°C, prihrani tudi do 40% energije in je podobno učinkovito. Perite le ob polnem stroju. |
 | Ko kuhate, pokrijte lonec s pokrovko, oziroma uporabljajte ekonom-lonec, ki vam lahko prihrani tudi do 70% energije. |
 | Uporabljajte javni transport, kolo ali pojdite peš. |
 | Znižajte porabo goriva v svojem avtomobilu, in sicer z omejeno rabo klimatske naprave (slednja občutno poveča porabo), z vožnjo pri 80 km/h (najmanjša poraba goriva), z izogibanjem uporabe avtomobila za krajše poti (hladen motor porabi 2-krat več goriva), z rednim preverjanjem tlaka v pnevmatikah (neprimeren tlak lahko poveča porabo goriva tudi do 3%) ter z ugašanjem motorja v prometnih zastojih. |
 | Posadite drevo. Drevo povprečne velikosti absorbira približno 6 kg CO2 na leto. |