Evropska unija je imela v petdesetih letih
prejšnjega stoletja šest držav članic, danes jih šteje sedemindvajset,
saj sta 1. januarja 2007 Bolgarija in Romunija prevzeli pravice in
dolžnosti članstva EU. Evropska unija je z zaključkom pete širitve EU,
ki se je začela po koncu hladne vojne in je maja 2004 v "velikem
poku" že vključila deset novih držav članic, združila zahodni in
vzhodni del Evrope ter prispevala k miru, blaginji in stabilnosti po
vsej Evropi. EU tako danes šteje 27 držav in 23 uradnih jezikov,
obsega 4,2 milijona kvadratnih kilometrov in šteje več kot 487
milijonov ljudi
Kljub obsežnim reformam, ki sta jih Bolgarija in Romunija izvajali do zadnjega trenutka pred pristopom, morata državi še veliko storiti na področju boja proti organiziranemu kriminalu in goljufijam, prilagajanju pravnih sistemov in zagotavljanju varnosti hrane. Da bi se delo na teh področjih nadaljevalo po pristopu, je Evropska komisija pripravila niz prehodnih ukrepov, s katerimi želi preprečiti oziroma popraviti morebitne pomanjkljivosti in zagotoviti nemoteno vključevanje obeh držav.
Moč širitve
Širitev EU ima precejšen gospodarski učinek, saj večji in bolj povezan trg pospešuje gospodarsko rast v novih in starih državah članicah. Novinkam prinašajo korist naložbe in dostop do finančnih sredstev EU namenjena regionalnemu in socialnemu razvoju. Gospodarstvo v starih državah članicah pa imajo na voljo večji trg za svoje izdelke. Večja gospodarska rast posledično pomeni večjo blaginjo in zmanjšanje razlik v življenjskem standardu.
Novinki, ki bosta sicer v EU tvorili njeno najrevnejšo sosesko - državi dosegata vsaka dobrih 30 odstotkov povprečja bruto domačega proizvoda na prebivalca EU - si od članstva v EU obetata predvsem večjo gospodarsko učinkovitost, stabilnost in varnost, njuni državljani pa bodo lahko koristili tudi prednosti prostega pretoka blaga, oseb, kapitala in storitev, kar naj bi dolgoročno izboljšalo njihove življenjske pogoje.
Potek pogajanj
Bolgarija in Romunija sta za članstvo Evropske unije zaprosili leta 1995, pristopna pogajanja z obema državama pa so se začela februarja 2000. Evropski svet je leta 2002 napovedal, da namerava sprejeti Bolgarijo in Romunijo v Evropsko unijo leta 2007, torej tri leta kasneje kot ostale nove članice, predvsem zaradi skrbi o njuni neuspešnosti pri spopadanju z organiziranim kriminalom in korupcijo ter zaradi neustrezne ureditve kazenskega sodstva.
Na splošno sta Bolgarija in Romunija dobro napredovali pri prilagajanju svoje zakonodaje in uprave zakonom in pravilom Evropske unije ter prevladujočim standardom in praksam Evropske unije. 1
Trg delovne sile
Kljub temu sta se Romunija in Bolgarija 1. januarja 2007 pridružili
Evropski uniji kot polnopravni članici povezave, v kateri načeloma
velja načelo prostega pretoka blaga, oseb, storitev in kapitala, bo za
romunske in bolgarske državljane začasno ostal omejen vstop na trge
dela preostalih članic EU. Pri tem so se kot nekoliko bolj velikodušne
izkazale nove članice EU, med njimi Slovenija, medtem ko bodo stare
članice romunskim in bolgarskim delavcem večinoma le priprle
vrata. Tako so od starih članic EU trg dela za Romune in Bolgare s
1. januarjem 2007 povsem odprli le Finska in Švedska, ki menita, da
morebiten priliv novih delavcev ne bo ogrozil položaja domače delovne
sile. Ostale bodo uvedle začasne omejitve, za kakršne so se že
odločale ob zadnji širitvi maja 2004 in ki so usmerjene predvsem v
preprečitev nenadnega navala poceni delovne sile iz gospodarsko manj
razvitih novink.
Institucionalne spremembe
Po vstopu Romunije in Bolgarije EU obsega 4,2 milijona kvadratnih
kilometrov in šteje več kot 487 milijonov ljudi, kar je za Kitajsko in
Indijo tretje največje število prebivalstva na svetu. Naraslo pa je
tudi število evropskih komisarjev, in sicer na 27. Tako bo bolgarska
komisarka Meglena Kuneva nadzorovala zaščito potrošnikov, medtem ko bo
romunski komisar Leonard Orban odgovoren za portfelj za
večjezičnost. Evropski parlament bo dobil 53 novih poslancev, 35 iz
Romunije in 18 iz Bolgarije.
Naslednja širitev?
Evropska unija ostaja odprta za vse evropske države, ki imajo demokratično ureditev, tržno gospodarstvo in upravne zmogljivosti za izpolnjevanje pravic in obveznosti, ki jih prinaša članstvo. Voditelji držav in vlad EU so na vrhu v Bruslju decembra 2006 sprejeli nov konsenz o nadaljnji širitveni politiki, ki na eni strani poudarja odprtost unije, na drugi pa doslednost pri izpolnjevanju pogojev za članstvo in nujnost korenite institucionalne prevetritve. Na članstvo sicer čaka veliko držav, v prvi vrsti Hrvaška in Turčija, ki sta pristopna pogajanja z EU začeli oktobra 2005, za njima pa še država kandidatka Makedonija, ter potencialne države kandidatke, to so Črna gora, Srbija, Bosna in Hercegovina ter Albanija. Poleg držav kandidatk pa se mora na nadaljnjo širitev pripraviti tudi unija, saj je bila s širitvijo EU na 27 držav doseženo skrajno število držav članic, ki jo še dovoljuje institucionalna ureditev določena s Pogodbo iz Nice.
Ne gre pa pozabiti, da so državljani EU širitvam vedno manj naklonjeni. Ob vstopu Romunije in Bolgarije v Evropsko unijo je bila evropska javnost razdeljena glede širjenja unije - 46% Evropejcev je širitev podpiralo, 42% nasprotoval. Za primerjavo, Slovenci s 74% podporo nadaljnji širitvi EU ostajamo solidarni.