S 1. majem spremembe glede možnosti za zaposlitev v starih članicah EU

Sedemletno prehodno obdobje, pravico do katerega so stare članice EU v pristopni pogodbi dobile predvsem zaradi vztrajanja Nemčije in Avstrije, ima skupaj tri faze. Prva, dveletna, se je iztekla 30. aprila, sedaj potekajoča druga faza je dolga tri leta, zadnje dveletno podaljšanje pa bodo lahko stare članice EU uveljavljale le na podlagi dobro utemeljenih argumentov. Prehodno obdobje velja za iskalce zaposlitve iz osmih srednje- in vzhodnoevropskih novih članic EU, izjemi med novinkami pa sta Malta in Ciper, za kateri stare članice EU niso uvedle omejitev.

Ob širitvi povezave pred dvema letoma se je zgolj trojica starih članic EU - Velika Britanija, Irska in Švedska - odločila, da ne bodo uveljavile pravice do prehodnega obdobja. Ostalih 12 držav je to pravico izkoristilo, njihovi načrti po 1. maju letos pa so različni. Nekatere stare članice EU bodo tako prehodno obdobje uveljavljale tudi v prihodnjih letih, nekatere so trge dela odprle delno, nekatere pa v celoti. S 1. majem so slednje - torej popolnoma odprle svoje trge dela za državljane novink - so storile Španija, Finska, Portugalska in Grčija.

Avstrija in Danska sta napovedali, da bosta prehodno obdobje podaljšali za tri leta. V podaljšanju sta se jim pridružili tudi Nemčiji in Italija, ki se nagibata k dveletnemu podaljšanju prehodnega obdobja. Za podaljšanje so se odločili tudi v Belgiji, Franciji in Luksemburgu, pri čemer pa bodo te države svoje trge dela delno ali postopoma odprle za tiste poklice, ki jih na njihovih trgih dela primanjkuje.

Podobne načrte je imela tudi Nizozemska, kjer je vlada konec marca napovedala, da bo s 1. januarjem 2007 odprla trg dela za iskalce zaposlitve iz osmih novink, delno pa naj bi trge dela začela odpirati že v maju. Napovedi vlade pa so naletele na ostro nasprotovanje parlamenta, zato bo Nizozemska dokončno odločitev glede odprtja trga dela sprejela do konca leta.

Iskalcem zaposlitve iz novih članic EU, tudi iz Slovenije, se torej v večini starih članic EU vrata na trge dela s 1. majem še niso povsem odprla, temveč ostajajo priprta. Slovenija bo sicer preverila možnost za sklenitev meddržavnih sporazumov, ki bi za slovenske delavce poenostavili postopke za pridobivanje delovnih dovoljenj v teh državah. Pri tem so v ospredju predvsem prizadevanja za sporazuma z Avstrijo in Italijo, ki naj bi urejala poenostavljeno pridobivanje delovnih dovoljenj zlasti za iskalce zaposlitve na obmejnih območjih. Slovenski državljani pa se lahko brez omejitev zaposljujejo v vseh državah članicah, ki so v EU vstopile leta 2004.