Voditelji Evropske unije so na vrhunskem zasedanju v Bruslju 17. decembra 2005 dosegli soglasje o novi finančni perspektivi, ki bo proračun povezave usmerjala v obdobju 2007-2013.
Evropski proračun 2007 - 2013 bo obsegal 1,045% bruto nacionalnega dohodka celotne EU, kar znaša 862,363 milijard evrov. Za kmetijstvo bo tudi v prihodnji finančni perspektivi namenjenih največ denarja (okrog 380 milijard evrov, vključno z razvojem podeželja), sledijo sredstva za kohezijo (blizu 300 milijard evrov) ter sredstva za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja (približno 72 milijard evrov). Preostala sredstva so namenjena za administrativno porabo (50 milijard) in zunanjo politiko (tudi 50 milijard) ter pravosodje in notranje zadeve (10 milijard evrov).
Dogovor vrha EU je bil mogoč potem, ko je Velika Britanija privolila v znižanje proračunskega popusta. Ta se bo v prihodnjem sedemletnem obdobju znižal za največ 10,5 milijarde evrov. Najkasneje z letom 2013 naj bi Velika Britanija tudi polno prevzela vse stroške širitve EU po 1. maju 2004, z izjemo porabe za skupno kmetijsko politiko. Zelo pomemben rezultat pogajanj je tudi dogovor o tem, da bo prišlo do postopne modernizacije proračuna, ki bo veljala za obdobje 2014-2020.
Izid pogajanj o finančni perspektivi je za Slovenijo pozitiven: država bo v prihodnjem sedemletnem obdobju v evropsko blagajno vplačala okoli 2,5 milijarde evrov, iz nje pa bo dobila 4,5 milijarde evrov, kar pomeni, da bo neto prejemnica sredstev v višini dveh milijard evrov. Iz evropske blagajne bo Slovenija največ sredstev - okoli 120 milijard tolarjev letno - dobila za kohezijo, medtem ko bo za kmetijstvo in razvoj podeželja lahko računala na 70 milijard tolarjev letno. Slovenija bo v celotnem obdobju prihodnje finančne perspektive ostala ena regija, ne glede na to, kdaj se bodo končala pogajanja o delitvi države na dve kohezijski regiji.
Več informacij: