Predsedniki držav in vlad članic EU so na zasedanju Evropskega sveta 17. in 18. junija 2005 podprli nadaljevanje procesa ratifikacije evropske ustave, a ugotovili, da zanjo postavljenega roka, ki je november 2006, ne bo moč spoštovati.
Če Pogodba o Ustavi za Evropo ne začne veljati (in to ne more dokler jo ne ratificirajo vse države članice Evropske unije v skladu z lastnimi ustavnimi pravili in dokler ne predložijo vse države članice ratifikacijskih listin depozitarju - Republiki Italiji), velja še naprej obstoječa primarna zakonodaja Evropske unije.
Torej vse danes veljavne pogodbe, na katerih temeljijo Evropska skupnost, Evropska skupnost za atomsko energijo in Evropska unija, ter njihove kasnejše spremembe in dopolnitve. Posledice (kratkoročne in dolgoročne), ki bi jih neposredno občutila Slovenija, pa se nanašajo predvsem na tiste spremembe, ki jih prinaša ustavna pogodba in jih veljavna zakonodaja ne pozna. Teh je sicer kar nekaj. Glede na oceno sprememb pa lahko rečemo, da Slovenija zaradi nesprejema ustavne pogodbe ne bo znatno na slabšem v primerjavi z obstoječim položajem.
Najbolj bomo posledice občutili pri našem predsedovanju Svetu EU v prvi polovici leta 2008. V kolikor bi takrat začela veljati ustavna pogodba, bi imeli nekatere druge položaje (na primer predsednika Evropskega sveta in ministra za zunanje zadeve Unije), ki v določeni meri "razbremenijo" predsedujočo Svetu EU. Nesprejem ustavne pogodbe pomeni za državljane Unije tudi določen manjko na področju varovanja človekovih pravic, saj z vključitvijo besedila Listine o temeljnih pravicah EU pridobivajo nekakšen korpus pravic, ki jih morajo varovati institucije EU in države članice pri izvajanju prava EU.
Dolgoročno gledano pa zavrnitev ustavne pogodbe predstavlja predvsem velik problem nadaljnji širitvi Evropske unije. Obstoječa primarna zakonodaja, predvsem zadnje sprejeta in veljavna Pogodba iz Nice ureja delovanje institucij Evropske unije kot skupnosti 27 držav članic (poleg današnje sestave predvideva širitev še z Bolgarijo in Romunijo). Ne predvideva pa institucionalne organiziranosti, razdelitve glasov in sedežev v večjem članstvu Evropske unije. Skratka, v kolikor se bo Evropska unija tudi v prihodnje želela večati oziroma širiti, to ne bo mogoče, če ne bo sprejeta bodisi ustavna pogodba bodisi kakšna druga pogodba, ki bo prilagodila predvsem institucionalno delovanje pogojem vnovič razširjene Evropske unije.
Katarina Vatovec
svetovalka v Odboru Državnega zbora za zadeve EU
Več informacij:
- Več o Ustavi
- Pregled stanja ratifikacije po državah članicah