18. december 2002
V petek, 13. decembra 2002, so se na vrhunskem zasedanju Evropskega
sveta v Koebenhavnu zaključila pogajanja o vstopu Republike Slovenije
v Evropsko unijo.
Pogajanja so bila namenjena predvsem usklajevanju pravnega reda bodočih članic s pravnim redom EU in usposabljanju teh držav za učinkovito izvajanje evropske zakonodaje. Vendar pa se tokratna, že peta širitev EU v mnogih vidikih razlikuje od dosedanjih. Število držav, ki se pridružujejo, je tokrat bistveno večje. Večje, kot so bile pri prejšnjih širitvah, so tudi sistemske razlike med sedanjimi in bodočimi članicami: v EU so se doslej vključevale države, ki so že imele vzpostavljeno tržno ekonomijo. Tokrat pa gre za širitev pretežno z državami, ki so še vedno v procesu prehoda v razvito tržno gospodarstvo. Obseg pravnega reda EU na posameznih področjih je sedaj bistveno večji, poleg tega vsebuje povsem nova področja, denimo vključevanje novih držav v skupno monetarno politiko. In ne nazadnje, s finančnega vidika poteka širitev v neugodnem času: številne države članice imajo resne fiskalne probleme, zato so njihove možnosti za financiranje novih članic, ki so na sorazmerno nizki stopnji gospodarske razvitosti, bolj omejene kot v preteklosti.
Ni naključje, da so konec pogajanj zaznamovali prav dogovori o finančnem svežnju: o kmetijstvu in strukturnih skladih oziroma obsegu in strukturi sredstev, ki jih bo Slovenija iz naslova skupnih ekonomskih politik EU dobivala iz bruseljske blagajne v obdobju od 2004 do 2006, in o obsegu vplačil naših v proračun EU v istem obdobju.
Rezultati
- Na področju kmetijstva so doseženi cilji: dostop slovenskih kmetov do neposrednih plačil v enaki višini, kot ga imajo njihovi kolegi v državah EU že od leta 2007 dalje; višine kvot in referenčnih količin niso v niti enem primeru pod ravnjo trenutne proizvodnje; finančno zelo obsežen in razvojno zanimiv sveženj rešitev za razvoj podeželja v obdobju 2004 - 2006 v skupni vrednosti približno 250 milijonov evrov. Dogovori omogočajo ohranitev ekonomskega položaja slovenskega kmetijstva in ugoden položaj Slovenije v prihodnjih reformah Skupne kmetijske politike.
- Na področju regionalne politike in strukturnih skladov smo dosegli, da bo Slovenija v obdobju 2004 - 2006 iz naslova strukturnih aktivnosti dobila skupno 404 milijonov evrov, od tega 236 milijonov iz strukturnih skladov in 168 milijonov iz kohezijskega sklada.
- EU se je obvezala, da bo prevzela del stroškov vzpostavitve in vzdrževanja schengenske meje in bo Sloveniji v ta namen v obdobju 2004 - 2006 namenila skupno 107 milijonov evrov. To predstavlja 45 odstotkov vseh stroškov, ki naj bi jih po naših ocenah v teh letih imela Slovenija s tem projektom.
- Glede prispevkov v evropski proračun in neto proračunskega položaja države so cilji doseženi: EU je Sloveniji za obdobje 2004 - 2006 odobrila pavšalna plačila v skupnem znesku 224 milijonov evrov. S tem se bo pozitivna neto proračunska pozicija Slovenije izboljšala, in to od 45 milijonov evrov, predvidenih v letu 2003, na približno 85 milijonov evrov, predvidenih v vsakem od treh let obdobja 2004 - 2006.